V Pomurski mlekarni spet menjali vodstvo
Pomurske mlekarne imajo zdaj dvočlansko upravo, in sicer so včeraj kar na novinarski konferenci podpisali pogodbo z Dušanom Lanščkom za mesto predsednika uprave. Nekdanja direktorica Bernardka Hlebič, pa je postala druga članica uprave družbe (kot smo izvedeli, so jo pred tem tudi ovadili zaradi slabega poslovanja). Do še druge zamenjave vodstva manj kot letu dni (prejšnji nadzorni svet je junija 2012 odstavil Hlebičevo in imenoval Andrjeo Komel, nato pa so samo nekaj dni pozneje lastniki na skupščin zamenjali nadzorni svet in ponovno imenovali Hlebičevo). Dušan Lanščak je diplomirani ekonomist in je 24 let delal v trgovski verigi Potrošnik, devet let pa vodil mlekarno v Tuzli ter tam zvišal donosnost iz 5 na 9 odstotkov. Za prihod v Pomurske mlekarne se je odločil tudi zaradi domotožja in se bo zavzemal, da bodo dosegli čim višjo ceno svojih izdelkov.
Izboru novega predsednika uprave je po besedah Franc Küčan, predsednika nadzornega odbora, botrovalo slabo poslovanje oziroma poteza, s katero bodo preprečili, da bi mlekarne bolj zabredle v težave. Hlebičevi očitajo tudi slaba vlaganja. Sem sodita tudi nova sončno elektrarna, pa nova proizvodna linija za puding in kreme. Kot pravi Küčan je mlekarna je zaradi odhajanja kmetov postajala vse bolj odvisna od uvoza mleka, in seveda težave z bankami, saj je nova polnilna linija predraga, prodaja izdelkov pa ni dovolj učinkovita.
Seveda se nam zastavlja vprašanje, zakaj je delo Bernardke Hlebič praktično vsako leto pod takimi ali drugačnimi pritiski. Gledano v celoti je namreč opravila izjemno delo, kljub številnim oviram s strani lastnikov, politike in tistih, ki so hoteli mlekarno poceni dobiti v svoje roke. Ko je Hlebičeva leta 2007 prevzela vodenje mlekarne so imeli 14 milijonov evrov izgube. V letu 2011 je bila izguba 1,2 milijona evrov, za leto 2012 pa naj bi bila še pol manjša. So pa v teh letih pod vodstvom Hlebičeve tudi vlagali, in sicer je bila vrednost lastnih sredstev osem milijonov evrov.
Na vse to pravi Franc Küčan »Mlekarna ima dobro ime, blagovne znamke in dobre delavce. Družba je stabilna, vendar znotraj bivše uprave ni bilo prave odgovornosti, zato kmetje, ki so večinski lastniki, niso zadovoljni, saj tudi cene mleka niso dosegale pričakovane rasti. Lastniki pa imajo samo dva cilja – da imajo kot delničarji dobro družbo, kot dobavitelji pa ustrezno ceno mleka.«