Sladkorni spor Slovenije z EU
Slovenija po mnenju Evropske komisije ni v celoti izvedla ukrepov za prestrukturiranje sladkorne industrije v Sloveniji s pravili Evropske unije. Komisija je mnenja, da je bila izvedena le delna odstranitev proizvodnih zmogljivosti, ker ni bil porušen silos za skladiščenje sladkorja v edini slovenski tovarni sladkorja – Tovarni sladkorja d.d. v Ormožu (TSO). Zato od Slovenije terja nazaj 25 odstotkov izplačane pomoči v višini 8,7 milijonov evrov. Slovenija se s stališčem Evropske komisije ne strinja in bo zadevo predložila v obravnavo t.i. Spravnemu organu.
Opustitev proizvodnje sladkorja in pridelave sladkorne pese v Sloveniji je potekala v okviru reforme trga s sladkorjem, v kateri so tovarne sladkorja, ki so nadaljevale s proizvodnjo sladkorja v sklad za reformo vplačevala namenska sredstva za zaprtje sladkornih tovarn, kjer so se lastniki za to odločili. Odločitev lastnikov TSO je bila popolna ukinitev proizvodnje sladkorja, kar je pomenilo razgradnjo proizvodnih zmogljivosti in izgubo kvote za pridelavo sladkorja. V tržnem letu 2006/2007 je bila ustavljena proizvodnja sladkorja, v celoti odstranjene proizvodne zmogljivosti ter opuščena celotna kvota za proizvodnjo sladkorja. S tem proizvodnja sladkorja v Sloveniji ni bila več mogoča, opuščena pa je bila tudi pridelava sladkorne pese. V letih 2008 in 2009 je bilo TSO za namen prestrukturiranja skupno izplačanih 34,8 milijonov evrov.
Ker ni bil porušen silos
V odobrenem načrtu prestrukturiranja TSO je bila predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Na območju tovarne se nahajata dva silosa zmogljivosti 10.000 in 35.000 ton. Manjši silos je v polovični lasti Republike Slovenije in služi za skladiščenje državnih blagovnih rezerv, zato njegova odstranitev ni bila predvidena. Pogojno je bila predvidena odstranitev večjega silosa za sladkor, z možnostjo, da se tudi ta ohrani, v kolikor se ohrani dejavnost pakiranja. Ohranitev delovanja pakirnice in silosov, ki so ves čas v uporabi, pa ni v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti.
V TSO je bila v letu 2010 opravljena revizija s strani Evropske komisije, ki zdaj meni, da program ni bil ustrezno izveden, saj ni bil porušen silos za shranjevanje sladkorja. Kljub dolgotrajnemu usklajevanju stališč med Slovenijo in Evropsko komisijo, sta razlagi ali silos spada v proizvodne zmogljivosti ali ne, ostali različni.
Evropska komisija zaradi silosa meni, da ni šlo za popolno, ampak le za delno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Zato od Slovenije terja nazaj 8,7 milijonov evrov, kolikor znaša razlika v višini podpore med delno in popolno odstranitvijo proizvodnih zmogljivosti. Slovenija se s stališčem Evropske komisije in s predlogom finančne korekcije ne strinja, zato bo izkoristila pravne možnosti, ki jih omogoča zakonodaja EU in predložila zadevo v premislek Spravnemu organu. Spravni organ bo opravil ločeni zaslišanji s predstavniki Komisije in Slovenije ter poskušal uskladiti stališča obeh strani.
Slovenija se ne strinja
Slovenija meni, da je bila popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji izvedena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Edina slovenska tovarna sladkorja je namreč dokončno in popolno ustavila proizvodnjo sladkorja, opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja, zaprla tovarno, v celoti odstranila njene proizvodne zmogljivosti ter vzpostavila dobre okoljske pogoje na lokaciji tovarne. Na območju Republike Slovenije proizvodnja sladkorja tako ni več mogoča, v celoti pa je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese. Zato se Slovenija ne more strinjati z navedbami Komisije, da izvajanje ukrepa za prestrukturiranje industrije sladkorja ni bilo v skladu s predpisanimi zahtevami.