KGZ Novo mesto praznoval 10-letnico
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto je ob svoji10-letnici pripravili Dan odprtih vrat in celodnevni posvet z naslovom Kmetijstvo, hrana, zdravje ter tudi slovesnost, na kateri so strokovnjaki in politiki predstavili svoje videnje pomena zavoda. Na dvorišču in parkirišču ustanove je ta dva dneva delovala kmečka tržnica, na kateri so obiskovalci lahko kupili izdelke iz ajde, sladke dobrote, ki so jih napekle kmečke ženske, zelišča, vina, sire in drugo.
Prvi dan je bil namenjen strokovnemu posvetu »Kmetijstvo, hrana, zdravje« s podnaslovom »Povečajmo lokalno samooskrbo«. Predavatelji so predstavili vpliv kmetijstva na okolje, prehranske vidike lokalne preskrbe, kot tudi iskanje možnosti za prodor na trg v okviru lokalne skupnosti. Del predavanj pa je bil namenjen prehrani z ajdo,
medom, sadjem in zelenjavo, kot tudi nekaj o vinu in vinski kulturi. Veliko novega ni bilo povedanega, saj se ljudje že dolgo zavedamo, premalo uporabljamo lokalno pridelano hrano, ki je bolj zdrava in kakovostnejša od tiste, ki jo pripeljejo iz nekaj sto ali tisoč kilometrov oddaljenih krajev, ki zaradi dolgotrajnega transporta ne sme biti obrana v optimalni tehnološki zrelosti. Tudi rešitve so že dolgo znane – boljša organiziranosti pridelovalcev, ki bi se združili in tako ponudili dovolj veliko količino kot tudi večji izbor pridelkov.
Na slovesnosti smo lahko opazili kako zelo so na delo zavoda ponosni zaposleni in tudi politiki ter strokovnjaki. . Jože Simončič, v. d. direktorja KGZS – Zavoda Novo mesto je zagotovil, da bodo dobro delo vseh let še nadaljevali, saj so rezultati dela zelo opazni. Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je zelo nazorno predstavil pot zavoda. Ko je zavod začel leta 1959 delovati, kot Živinorejsko-veterinarski zavod je bil samostojen, nato so ga leta 1963 pripojili k Ljubljanskemu zavodu in leta 2001 je spet postal samostojen in danes, ko večino dela ocenjujemo v denarju, se svetovalci lahko pohvalijo s tem, da vsak iz evropskega proračuna na leto pridobi milijon evrov. Brez dobrega dela kmetijskih svetovalcev bi bilo slovensko kmetijstvo zagotovo v precej slabšem položaju.
Na slovesnosti pa je bila tudi državna sekretarka za kmetijstvo, mag. Tanja Strniša, ki je bila nekoč sama zaposlena na tem zavodu. Poleg čestitk ob obletnici je povedala, da je glavna naloga vseh, ki delajo v kmetijstvu ta, da povedo javnosti kako pomembno je kmetijstvo zaradi vseh svojih funkcij – delovanja na okolje, zdravje ljudi, poseljenost in prehranske varnosti.
Ob koncu slovesnosti so predstavili tudi zbornik – Naše kmetijstvo, ki na 296 straneh, ki opisuje kmetijstvo na območjih Dolenjske, Posavja in Bele krajine. V prvem delu je pregled zgodovinskega dogajanja v kmetijstvu, na podeželju in v razvoju strokovnih služb, v drugem delu pa je prikaz aktualnega stanja v kmetijstvu in predstavitev organiziranosti zavoda, delovnih področij in zaposlenih na zavodu.