Cena pšenice v drugi dekadi julija močno navzgor
Sredi žetve nismo vajeni pisati o zviševanju cen žit, a tokrat se to vendarle dogaja. Svetovna pridelava je očitno na zelo nizki ravni. Seveda pa se vremenske katastrofe nekje morajo poznati, še posebno v kmetijstvu. Zastavljamo si vprašanje, koliko si vlade sploh upajo povedati, kako malo ali kako veliko bodo letos poželi. Združene države Amerike so imele hudo zimo, tudi pomlad ni bila najbolj prijazna in za konec je veliko škode naredila še suša. Kljub napovedim o rekordni letini pšenice v letu 2012 je tudi FAO morala že marca letos popraviti svoje napovedi, in od takrat je šlo samo še navzdol, cene pa navzgor. Tako so na borzi v Chicagu dosegli 19. julija že 368,53 ameriškega dolarja za poboljševalko. Glede na to da je bila konec junija prodajna cena pšenice na isti borzi le 276,19 dolarja, lahko pričakujemo še veliko nihanj.
Poglejmo, kaj so zapisali. »Najnovejša napoved za svetovno pridelavo pšenice v letu 2012 kaže na večji upad od leta 2011; od prvih napovedi FAO, objavljenih marca. Svetovna pridelava pšenice v letu 2012 bo nižja za 3,6 odstotka, od leta 2011 na komaj 675 milijonov ton, z izjemno velikimi napovedmi zmanjšanja v Ukrajini, Kazahstanu, Kitajski, Maroku in Evropski uniji. Predvideni upad svetovne pridelave sovpada s pričakovanji po rahlo nižjem povpraševanju porabe pšenice v sezoni 2012/13, predvsem na račun krmnih žit. Zaradi takšnih pričakovanj so trgovci z žiti predvidevali upad povpraševanja za 6,5 odstotka na 183 milijonov ton. Ta upad bi bil še toliko bolj opazen, če bi pridelali več, ne pa manj, kot se dogaja zdaj. Sicer so svetovne zaloge žit še vedno na ravni, ki zagotavlja prehransko varnost. Trgovanje s pšenico pa se bo v obdobju 2012/13 zmanjšalo za okoli 1,8 odstotka, kar je veliko glede na skoraj 8,7-odstotno rast te trgovine v obdobju 2011/12. Vse to pomeni predvsem velik pritisk na ceno, tudi na ceno krmnih žit. Zaradi pestrega dogajanja na trgu in strahu držav pred prevelikim izvozom žit lahko pričakujemo nekaj zapor izvoza, vendar ne tako velikih kot v sezoni 2011/12.« Tako so torej zapisali v poročilu FAO o pričakovanju pridelka in cen žit.
Vreme v Sloveniji krivo za slabši pridelek
Kot vemo iz neuradnih virov, je bilo pri tehnologiji pridelave žit v sezoni 2011/12 kar nekaj tehnoloških napak, ki pa niso bile storjene hote. Začetek pridelave je bil idealen za setev, potem pa je sledila topla zima in kmetovalci, ki so varčevali in niso dognojili pred zimo, so ob kar nekaj pridelka, saj se je razrast končala, še preden je februarja zapadel sneg, namesto spomladi. Nastavkov za klas je bilo torej manj. Po globokem mrazu, celo golomrazici, je v začetku marca prišla nenormalno hitra otoplitev, temperature so bile celo okoli 30 ºC, torej vroče in suho vreme, kar je povzročilo, da rastline niso razraščale, ampak so že začele nastavljati kolenca, in če agrotehnični ukrepi niso bili takšni, kot bi morali biti, je bilo cvetenje pšenice bolj slabo. Vemo pa, da je marsikomu, ki je opravil vse agrotehnične ukrepe, zadnje udarce zadalo kakšno krajevno neurje, tako da je marsikje bogato naloženo žito poleglo.
Pričakuje se visok dvig cen krmil za živino
Kmetovalci bodo torej letos večinoma poželi manj, kot bi lahko, zaradi spleta vremenskih in ekonomskih okoliščin. Ali pa bodo zaradi tega zaslužili kaj več? Vse kaže, da bodo v stiski za denar (tega je vse manj) pohiteli s prodajo žit in bo glavni zaslužek šel v žep trgovcem z žiti. Cene v Sloveniji zdaj niso najvišje in tudi ne naraščajo. Pri krmnih žitih je bila julija odkupna cena od 170 do 180 evrov za tono. Pri tem je bilo potrebno zadovoljiti tudi kriterije kakovosti, ki so pri krmnih žitih predvsem največ štirinajst odstotkov vlage in za vsako vrsto žita določena hektolitrska teža. Enako ceno so plačali tudi slovenski žitarji kmetovalcem za pšenico C-razreda, višje kakovosti ter količine pa so v kriznih razmerah (in letos je tako) vedno stvar dogovora. Ni kaj, kmalu lahko pričakujemo podražitev kruha, pa tudi krmil za živino in le upamo lahko, da bo zaradi tega začela naraščati še cena mleka.