Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja praznuje 20 let
Maja leta 2000 je bil mesec, ko so v Sloveniji postavili Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Prvi generalni direktor je bil mag. Franci But, ki se je slavnostnega dogodka udeležil kar prek telefonske aplikacije WhatsApp, poleg zdajšnjega direktorja mag. Mirana Miheliča pa sta bila prisotna še Sonja Bukovec in Benedikt Jeranko. Manjkal je edino Franc Kebe, ki je bil tretji generalni direktor Agencije. Kaj pomeni ustanovitev Agencije, ki jo je Sonja Bukovec poimenovala kar banka, danes razumemo in poznamo vsi, ki se ukvarjamo s kmetijstvom. Nedvomno je to ena najpomembnejših ustanov, ki ostaja neomadeževana glede razdeljevanja denarja že vseh 20 let. Tudi mag. Miran Mihelič, ki je krmilo vodenja prevzel od Benedikta Jeranka po 11 letih vodenja, je poudaril pomen zakonitosti in predstavil Agencijo v današnjem času. Ta se je prilagodila zahtevam po hitrem pretoku informacij, popolnoma pa so tudi ukinili papirno poslovanje. Kako težko je bilo na začetku, sta predstavila Franci But, kot Sonja Bukovec. Na začetku so delali s kopico študentov, ob tem da so razdeljevali velike količine denarja. Franci But je zadeve premikal v parlamentu, Bukovčeva, kot finančnica in revizorka, pa je postavljala temelje za 1. in nato 2. akreditacijo Agencije. Jeranko pa je pojasnil, da so politiki potrebovali veliko let, da so ugotovili, da »račun in Bruslja« bo vedno prišel in je danes to priznana in cenjena. Brez nje bi kmetijstvo imelo precej manj denarja za delo in razvoj ter okoljske programe. V začetku kmetje tudi niso razumeli, ko so morali denar vračati, če so bile napake v vlogah. Danes pa je vsem jasno, da morajo biti vloge popolne in zakonite, tako da s tem delom ni več težav.
Srečanja se je udeležil tudi dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, saj začetke ustanavlja Agencije zelo dobro pozna. Danes pa je izpostavili vrednosti dela vseh zaposlenih in bivših generalnih direktorjev ter poslanstvo AKTRP glede na izvajanje ukrepov kmetijske politike in izplačevanja sredstev iz evropskih kmetijskih in ribiških skladov, ki temelji na preglednosti, pravilnosti in zakonitosti vseh izvedenih izplačil. Ker imajo relativno mlado delovno ekipo, 44 do 45 let, gospodarji kmetij pa so precej starejši, bo to zagotovo eden od izzivov kmetijki politiki v naprej.
Pretok denarja neoviran
Pogovor z direktorji je bil nadvse zanimiv, na trenutke smo se tudi nasmejali in bolj obširen zapis o tem bo objavljen v tiskani izdaji Glasa dežele. Omeniti je potrebno tudi vpliv koronavirusa, ki je zaustavil cel svet, ne samo našo deželo je povedal mag. Miran Mihelič. V tem času delo na ARSKTRP ni obstalo, saj je 180 do 190 ljudi delalo od doma, na sedežu je delalo 40 ljudi, preostalih 40 do 50 pa je bilo doma na čakanju. Omenil je tudi, da so lani, ko še ni bilo virusa niti na vidiku izpeljali poskus izvajanja dela od doma. Ker pričakujejo še nadaljnje težave zaradi koronavirusa, pa bodo poskrbeli, da bodo vsi zaposleni v prihodnje sposobni delati od doma. To pomeni, da pretok denarja, vsaj za kmetijstvo, ne bo oviran. So se pa pokazale pomanjkljivosti pri samooskrbi z določenimi vrstami hrane, je priznal dr. Podgoršek. Med drugim to pomeni tudi napoved spremembe kmetijske politike v Sloveniji – ne s prisilo, pač pa s finančnimi stimulacijami.