Tudi o površinah z ekološkim pomenom
Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so na rednem zasedanju Sveta EU Komisija je predstavili poročilo o izvajanju obveznosti v zvezi s površinami z ekološkim pomenom. Kmetijska praksa »Površine z ekološkim pomenom (PEP)« je bila uvedena z zadnjo reformo Skupne kmetijske politike za obdobje 2014-2020 in je del obvezne sheme neposrednih plačil t.i. zelene komponente, ki jo države članice izvajajo od leta 2015 v okviru reforme neposrednih plačil iz 1. stebra SKP. PEP pomeni, da morajo kmetijska gospodarstva z več kot 15 ha obvezno nameniti 5 % njivskih površin za te namene. Države članice imajo pri izvajanju PEP precejšnjo fleksibilnost, saj iz nabora možnih same izberejo PEP-e, izmed katerih lahko izbirajo kmetje za izpolnitev te obveznosti. Posledično se v večji meri upoštevajo okoliščine in razmere v posamičnih državah članicah, okoljski učinek PEP pa je odvisen od samega izbora.
V Sloveniji je bilo za leto 2016 zavezanih 1.774 kmetov k ohranjanju PEP, kar predstavlja 8% in tako presega obveznih 5%. Od 9.986 ha PEP je bilo največ v obliki rastlin, ki vežejo dušik (6.223 ha), sledili so naknadni posevki (3.448 ha) in praha (328 ha). Rastline, ki vežejo dušik, so predstavljale približno polovico površin za podporo za beljakovinske rastline. Slovenija ocenjuje, da je 5% delež njivskih površin pod površinami z ekološkim pomenom, ki je obvezen za kmetijska gospodarstva z več kot 15 ha njivskih površin, ustrezen in podpira Komisijo, da ga ne poveča na 7 odstotkov.