Svetovni dan hrane – 16. oktober
Organizacija Združenih narodov (OZN) leta 1976 razglasila 16. oktober je za »Svetovni dan hrane«, in sicer v spomin na leto 1945, ko so 16. oktobra ustanovili Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO). V času, ko se soočamo z vsemi mogočimi krizami, postaja pridelava hrane in z njo kmetijstvo, strateška vsebina v svetovnem merilu. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da po svetu še vedno živi veliko ljudi v pomanjkanju te osnovne dobrine. Letošnji je posvečen povezovanju v kmetijstvu, ki je ključ za zagotavljanje virov hrane.
V pričakovanih razmerah večjih težav z oskrbo s hrano v svetovnem merilu in zaradi spoznanj o negativnih okoljskih učinkih velikih transportov hrane, postaja namreč vprašanje lokalne in regionalne samooskrbe s hrano ponovno pomembno na globalni ravni. Prehranska varnost oziroma zadostna pridelava hrane postaja strateško politično vprašanje povsod po svetu. Tudi zato Slovenija podpira politike razvojne pomoči, ki so usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa sama krepi svojo pridelavo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani in v dejavnostih, kjer smo in bomo konkurenčni, tudi prispevamo k globalni prehranski varnosti. Navsezadnje je tudi reforma Skupne kmetijske politike 2014-2020 usmerjena v večjo skrb za zagotavljanje zadostne količine hrane.
Slovenija ima svoje priložnosti
Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije je agregatna stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji nekje med 68- in 75-odstotna. To pomeni, da je precej možnosti za njeno povečanje, vendar le, če bodo ustvarjeni ustrezni pogoji za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Slednje ne bo lahko doseči, saj imamo naravne omejitve v zemljiščih ter v tem, da gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov ozemlja.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že pripravilo nekatere sistemske rešitve in izvaja številne ukrepe za spodbujanje kmetijske pridelave in oskrbe s hrano. Med drugim je tukaj treba izpostaviti ključni razvojni dokument – Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo si hrano za jutri«, ki opredeljuje strateški okvir bodočega razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane. V ospredje ciljev kmetijske politike ponovno postavlja pomen pridelave in predelave hrane, seveda ob spoštovanju načela trajnostnega razvoja in pomena ohranjanja kmetijskih zemljišč, kot omejenega in nenadomestljivega resursa za proizvodnjo hrane.
Tudi dan slovenske hrane
Vlada RS pa je prejšnji teden sprejela sklep, da razglasi »Dan slovenske hrane«, ki ga bomo obeleževali vsak tretji petek v mesecu novembru. Letos ga bomo obeležili 16. novembra. Z razglasitvijo slovenskega dneva hrane želijo dati hrani, pridelani v Sloveniji, pomemben pečat, zato bo ministrstvo spodbujalo ozaveščanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njeno uživanju. Navsezadnje z uživanjem hrane iz bližine tudi potrošniki spodbujajo okolju prijaznejšo pridelavo in predelavo hrane, v času krize pa pomagajo domačemu gospodarstvu. Največja aktivnost na ta dan bo zagotovo »Tradicionalni slovenski zajtrk«, ko bodo otroci v vrtcih in osnovnih šolah zajtrkovali kruh, mleko, maslo, med in jabolka – vse domačega, slovenskega izvora.
Povečanje uživanja hrane iz lokalne bližine ima poleg zdravstvenih in hranilnih vrednosti za posameznika tudi pozitivne posledice na lokalno skupnost in gospodarstvo. Ministrstvo je zato v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010, poseben poudarek namenilo preskrbi s kakovostno, lokalno pridelano hrano za ranljive skupine v javnih zavodih (otroci mladostniki, starostniki in bolniki) in skupaj z ostalimi deležniki, leta 2011 začelo s projektom kratke verige, katerega cilj je uvedba lokalne pridelane hrane višje kakovosti v javne zavode. Vendar pa si ministrstvo ne prizadeva zgolj za varnost pri preskrbi državljanov s hrano, temveč tudi sprejema ukrepe, zaradi katerih je slovenska hrana kakovostna in varna, za kar so zadolženi pristojni inšpektorji.