Svet EU za okolje o GSO
Svet EU za okolje je na današnjem zasedanju potrdil politični dogovor glede t. i. GSO direktive, ki državam članicam daje možnost prepovedati ali omejiti pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju. To besedilo bo podlaga za nadaljnja pogajanja z Evropskim parlamentom (EP), saj se direktiva sprejema po postopku soodločanja. V nadaljevanju zasedanja je tekla razprava tudi o zakonodajnem svežnju »Čist zrak za Evropo«, ki opredeljuje ukrepe za nove cilje glede kakovosti zraka do leta 2030 ter o podnebno-energetskem okviru EU do leta 2030. Brez razprave so bili potrjeni tudi sklepi Sveta glede Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD). Slovenijo je na zasedanju zastopala namestnica stalnega predstavnika Stalnega predstavništva RS v EU, Metka Ipavic.
Politični dogovor o besedilu spremembe direktive, ki daje članicam možnost omejiti ali prepovedati pridelavo GSO na svojem ozemlju je bil dosežen po tem, ko so bili v predlog vključeni kriteriji, na katerih bo temeljila omejitev/prepoved pridelave GSO v državi članici. To besedilo bo podlaga za nadaljnja pogajanja z EP. S tem je državam članicam, ki bodo uveljavljale prepoved, dana večja pravna varnost za takšno odločitev. Slovenija je podprla politični sporazum, še zlasti določbo, ki zavezuje Komisijo, da po štirih letih pregleda ukrepe iz direktive in jih po potrebi popravi. Opozorila je tudi, da je treba v pogajanjih z EP ohraniti možnost čezmejnega sodelovanja držav, da se preprečijo čezmejni vplivi GSO.
Svet EU je opravil prvo orientacijsko razpravo glede zračnega svežnja, ki ga je Komisija objavila decembra lani in, ki opredeljuje ukrepe za nove cilje glede kakovosti zraka do leta 2030 glede na to, da umrljivost ljudi zaradi onesnaženega zraka hitro narašča. Sem sodi nova direktiva, ki ureja določbe glede mejnih vrednosti emisij iz srednjih kurilnih naprav (velikosti 1-50 megavatov – MW) in direktiva o zmanjšanju nacionalnih vrednosti nekaterih onesnaževal (žveplov dioksid, dušikovi oksidi, metan amonijak, prašni delci). Slovenija je podprla zakonodajne predloge, pri čemer opozarja, da je pri izpolnjevanju ciljev treba upoštevati nacionalne specifike, kot so geografska lega in specifika onesnaževal glede na posamezne vire. Zavzela se je tudi za podaljšanje roka za uveljavitev mejnih vrednosti za nekatere kurilne naprave.
Ministri so ponovno razpravljali tudi o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030. Slovenija se bo v prihodnjih razpravah in vmesnih korakih do oktobrskega zasedanja Evropskega sveta zavzemala za uveljavitev slovenskih interesov v skladu s sprejetim stališčem, in sicer, da Slovenija podpira predlagani 40% cilj zmanjšanja emisij do leta 2030, vendar ob zagotovilu, da bodo tudi pri določitvi nacionalnih ciljev upoštevane specifike posameznih držav članic. Slovenija je v intervenciji opozorila predvsem na omejitve, ki ga predstavlja zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa, kjer je soočena s povečanimi emisijami iz tranzitnega prometa.
Udeleženci Sveta so brez razprave potrdili sklepe Sveta o pripravah na zasedanje pogodbenic konvencije in njenih protokolov oktobra letos v Koreji. Slovenija pozdravlja napredek, ki so ga dosegle države članice pri izvajanju lastnih strategij ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2020. Tudi v Sloveniji je v teku priprava nacionalne strategije o biotski raznovrstnosti, ki naj bi bila zaključena v naslednjem letu.
Pod točko »razno« je predsedstvo med drugim podalo informacijo o stanju pogajanj glede predloga Uredbe o spremljanju emisij iz pomorskega prometa, katere namen je, da tudi pomorski promet prispeva svoj delež pri zmanjševanju emisij ter o stanju pogajanj spremembe direktive o embalaži zaradi omejitve uporabe nekaterih plastičnih vrečk.