Obisk Josere in kmetije Ris
Ekskurzijo v podjetje Josera je organiziral in vodil Robert Prešeren, ki je njihov zastopnik v Sloveniji. Zbrali smo se ob dveh ponoči v Kranju in se z avtobusom odpeljali proti Nemčiji ter v dopoldanskih urah prispeli na cilji – v bližino Kleinheubach, v tovarno krmil Josera. Že prvi vtis nam je vzel dih, ker je naša največja tovarna krmil pravi malček v primerjavi s tem velikim kompleksom. Nekaj je pomagalo vreme, ampak tudi drugače je vse načrtovano tako, da žari od zunaj, najbolj silovit vtis pa naredi vrsta tovornjakov pred stavbami – seveda vse v njihovi značilni rumeni barvi.
Kmetija Ris
Naslednji dan smo imeli ogled kmetij. Prva je bila na vrsti kmetija Ris, na kateri možu in ženi pomagajo tako otroci kot gospodarjevi starši. Vzrejajo 75 molznic, mlado živino in nekaj volov, ki jih pitajo zase. Vseh živali skupaj na kmetiji je okoli 190. Zdaj je njihova dnevna mlečnost 30 litrov na dan. Krave molznice povprečno namolzejo 9000 litrov mleka na laktacijo. Krmo za krave mešajo v krmilnem vozičku, v katerem zmešajo obrok za 24 litrov mleka. Vse, kar dajejo v mešani obrok, naredijo s svojimi, doma pridelanimi pridelki, preostalo pa krave dobijo v robotu pri molži. V Nemčiji povprečno dodajo 250 gramov dodatnih krmil na liter mleka, na njihovi kmetiji pa dodajo 280 gramov. V povprečju imajo 2,5 molže na dan na kravo.
Za vzdrževanje molznega robota letno porabijo 3.000 evrov brez dodatnega repromateriala in servisnih delov. Robota imajo zdaj že deseto leto in so zelo zadovoljni z njim. Krave osemenijo sami, uporabljajo samo nemške bike. Spodrezovanje parkljev jim delajo drugi, pokličejo pa jih na vsake štiri mesece in za to delo za 65 molznic plačajo 1.000 evrov. Če s kravo ni nič narobe, je spodrezana v treh minutah.
Na kmetiji obdelujejo 140 hektarjev. Polovico je travnikov, imajo pa še 20 hektarjev koruze, 20 hektarjev pšenice, oljne repice, preostalo je posejano z ječmenom. Pšenico prodajo po pogodbah, ki so v naprej sklenjene, in ta čas so od šestnajst do 21 centov za kilogram. Zanimivo je, da pri ogledu kmetije nismo videli veliko strojev, ker je ceneje, če najamejo usluge in jim vse opravijo drugi. Za strojne usluge letno porabijo 30.000 evrov in nimajo nobenih stroškov za vzdrževanje in popravilo strojev. Edino travo kosijo in zmešajo sami, preostalo jim naredijo drugi.
avtor: Benjamin Dolinar