Nemčija proti kršenju človekovih pravic v dobavnih verigah
Nemška zvezna vlada je na seji 3. marca potrdila predlog novega zakona o dobavnih verigah (Lieferkettengesetz). Predlog predvideva daljnosežne dolžnosti za velika podjetja, s katerimi bi preprečili kršitve človekovih pravic in okoljske zakonodaje v njihovih globalnih dobaviteljskih verigah. O predlogu bo dalje razpravljal nemški državni zbor na Bundestagu v Berlinu. Zakon naj bi bil sprejet še v teku tega zakonodajnega obdobja, torej pred septembrom 2021.
Predlog vsebuje posebne dolžnosti skrbnega ravnanja in obveznosti poročanja za podjetja s sedežem v Nemčiji glede spoštovanja človekovih pravic v celotni dobavni verigi. Od 1. januarja 2023 naj bi bile družbe z vsaj 3000 zaposlenimi odgovorne za preverjanje svojih dobaviteljev po celotni vrednostni verigi; od 1. januarja 2024 naj bi to veljalo tudi za podjetja s 1.000 ali več zaposlenimi.
Izjava o temeljnih načelih in analiza tveganja
Zakon bo zavezoval podjetja, da uvedejo ustrezno obvladovanje tveganj glede spoštovanja človekovih pravic, pri čemer bo opredelitev človekovih pravic temeljila na različnih mednarodnih standardih. Družbe bodo dolžne sestaviti izjavo o temeljnih načelih in izvesti analizo tveganja. Glede na besedilo predloga zakona obveznost izvedbe analize tveganja bo sprva veljalo le za lastno poslovno področje podjetja in za neposredne dobavitelje. Posredni dobavitelji bodo morala sodelovati le v posebnih primerih – npr. če bo podjetje imelo posebne informacije ali vedenje o možnih kršitvah človekovih pravic.
Dokumentiranje in objava ukrepov
Če obstajajo tveganja za kršitev človekovih pravic, bodo morala podjetja sprejeti preventivne ukrepe. Če so človekove pravice kršene, bodo primorana nuditi pomoč. Ustrezne ukrepe bodo morala takoj dokumentirati in letno povzeti v poročilu, ki bo objavljeno na spletni strani podjetja. Poleg tega bo treba sprožiti pritožbeni postopek, ki bo omogočal poročanje o kršitvah človekovih pravic ali obveznosti varovanja okolja. Učinkovitost različnih komponent obvladovanja tveganj bo treba preverjati vsaj enkrat letno.
Izvajanje nadzora v rokah urada BAFA
Posebno telo, ki bo preverjalo spoštovanje zakona in v primeru kršitev določalo kazni, bo Nemški zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza (BAFA). V skladu s pristojnostmi bo lahko BAFA v primeru, da družba noče sodelovati, to družbo kaznoval z globo do 50.000 evrov. V primeru namerne ali malomarne kršitve zakonske dolžnosti skrbnega ravnanja mora znesek globe temeljiti na skupnem prihodku podjetja. V primeru resnih kršitev podjetju lahko grozi izključitev iz postopkov javnega naročanja za obdobje do treh let.
NVO lahko zastopajo prizadete strani
Prav tako naj bi nevladne organizacije (NVO) in sindikati imeli možnost zastopanja prizadetih strani na nemških sodiščih, če pride do kršitev standardov v dobavnih verigah in se vpletena oseba s tem strinja.
Vir:DIHK