Na Madžarskem potrdili prvi primer afriške prašičje kuge
Na Madžarskem so potrdili prvi primer afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Uprava za varno, hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Madžarsko. Zaradi širjenja bolezni v Evropski uniji (EU) je stopnja ogroženosti zelo visoka.
Na Madžarskem so potrdili prvi primer APK pri domačih prašičih. Bolezen so potrdili v reji z 2.992 prašiči (272 plemenskih svinj s sesnimi pujski in pitanci) na severovzhodu države ob meji z Romunijo. Okužena farma je na območju z omejitvami zaradi pojavov APK pri divjih prašičih.
V teku je izvajanje ukrepov za omejitev širjenja in izkoreninjenje bolezni (pokončanje živali, čiščenje, dezinfekcija, vzpostavitev zaščitnega in ogroženega območja in drugo). Poteka tudi epidemiološko poizvedovanje za ugotovitev možnih poti vnosa oziroma širjenja bolezni.
Dosledno izvajanje biovarnostnih in previdnostnih ukrepov
Zaradi situacije glede APK v naši soseščini UVHVVR poziva rejce prašičev k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo. Ključni ukrepi so:
- dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok, opreme in obutve;
- omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej;
- postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve;
- preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih in prosti reji);
- nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.
V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska in podobno) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja.
Lovci naj pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.
Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.
Zaradi visokega tveganja za vnos povzročiteljev bolezni živali (APK, slinavka in parkljevka, kuga drobnice) so v evropski zakonodaji v veljavi stroga pravila, ki določajo, da potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka in mesa ter proizvodov iz njih. Omejitve in prepovedi veljajo tudi za druge proizvode živalskega izvora. UVHVVR opozarja na upoštevanje prepovedi in omejitev pri vnosu proizvodov živalskega izvora v osebni prtljagi potnikov iz tretjih držav.
APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
APK ostaja ena največjih groženj evropski prašičereji, saj povzroča ogromno gospodarsko škodo.