Mednarodni dan gozdov
Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2012 razglasila 21. marec za Mednarodni dan gozdov. Letošnje prireditve in dogodki bodo po vsem svetu namenjeni predvsem krepitvi našega zavedanja o pomenu gozdov za planetarno oskrbo s čisto vodo, ki predstavlja enega od ključnih virov življenja.
Sicer je cilj Mednarodnega dneva gozdov ozaveščanje o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 % kopnega na planetu in sodijo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je neposredno odvisno od gozdov. Zaradi zaskrbljujočega stanja okolja, posebej zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi vse bolj ogroženi. Varstvo gozdov in njihov razvoj sta tako ključnega pomena za ohranjanje življenja na zemlji.
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) pripravlja ob Mednarodnem dnevu gozdov več dogodkov, podrobnejše informacije pa so na voljo na spletni strani ZGS.
Uvodna prireditev, posvečena Mednarodnem dnevu gozdov, bo 21. marca 2016 ob 11. uri na Magolniku nad Svibnim pri Radečah, v okviru katere bomo odkrili novo informacijsko tablo pri Ajdovem grobu na Jatni in odprli slikarsko razstavo Jožeta Barachinija o Naravi v Hiši na Magolniku.
V slovenskih gozdovih še naprej rdeči alarm zaradi podlubnikov
Za slovenski gozd je trenutno najpomembnejše učinkovito varstvo gozdov pred podlubniki, ki povzročajo veliko škodo v gozdovih iglavcev. Po podatkih ZGS o realizaciji poseka lesa v slovenskih gozdovih v letu 2015 in o poteku sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih je evidentirana količina drevja, ki jo je potrebno posekati zaradi napada podlubnikov v letu 2015 znašala 2,15 milijona m3. Realiziran posek zaradi podlubnikov je v letu 2015 znašal 1,8 milijona m3.
Takšen posek predstavlja neslaven rekord zadnjih 70-ih let, saj kar trikratno presega posek iz leta 2005, ko je bil zabeležen zadnji največji napad podlubnikov. Glede na skupno količino drevja, predvideno za posek v letu 2015, je več kot ena tretjina sanitarnega poseka povezana s podlubniki. Skupaj z žledolomom in drugimi vzroki je bilo kar 65 % lanskega poseka zaradi sanitarnih razlogov.
Namnožitev smrekovega lubadarja, ki smo ji trenutno priča v Sloveniji, lahko traja še več let. Potek in trajanje namnožitve sta odvisna od kompleksne povezave več faktorjev, zlasti pa od vremena in povprečnih temperatur v pomladnem in poletnem času, ter drevesne sestave gozdnih sestojev. Na podlagi ocene trenutnega stanja lahko predvidevamo, da bo napad podlubnikov verjetno obsežen tudi v letu 2016. V takšnih razmerah je ključen odgovoren pristop vseh lastnikov gozdov do sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov, saj bo le tako mogoče zmanjšati škode v gozdovih. Pri tem bo, tako kot v preteklih letih, vso potrebno strokovno pomoč ter vse potrebne informacije glede primernih ukrepov ter pomoči lastnikom gozdov nudil Zavod za gozdove Slovenije.