Kmetijski ministri v Dublinu
Neformalno srečanje Sveta kmetijskih ministrov, ki je potekalo v začetku tedna, je končano. Kot sta novinarjem na tiskovni konferenci v kraljevi palači v Dublinu zatrdila irski minister za kmetijstvo, prehrano in morskega Simon Coveney TR in evropski komisar za kmetijstvo Dacina Cioloş so dosegli nekaj napredka na mnogih področjih. Dejstvo je, da so se tokat prvič sestali in skupaj pogovarjali kmetijski ministri, predstavniki Evropske komisije in parlamenta. Tako naj bi to srečanje dalo možnosti za dosego političnega dogovora o reformi SKP že do konca junija.
Oba sta poudarila izjemno pomembno udeležbe predstavnikov Parlamenta, saj so tako vse tri institucije lahko razjasnile svoje poglede na posamezne predloge. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da so vsi dobili možnost ta razmislek o nadaljnjem ukrepanju in reševanju političnih vprašanj.
Ključna vprašanja
V dveh dnevih so se dogovarjali predvsem o ključnih vprašanjih reforme SKP, ki so:
– notranja razporeditvi neposrednih plačil,
– ozelenitev,
– kvote sladkorja,
– izvozna nadomestila in
– območja z naravnimi omejitvami.
Glede plačil komisar Cioloş pravi, da ni veliko verjetnosti, da bi se ključi razporeditev za posamezne države, spremenile in to navkljub temu, da še ni znano, koliko naj bi kmetijstvo sploh dobilo. »Najprej pa moramo določi višino minimalnega plačila,« pravi Dacian Ciloş. Zavzema se za pravično delitev sredstev, saj ni logične ne kakšne drugačen razlage, kako upravičiti dejstvo, da en kmet dobi na hektar 50, drugi pa 500 evrov. Torej tu ne bo popuščanja glede proizvodno vezanih plačil. Zanimivo je tudi njegovo stališče, naj okoljsko plačilo dobijo vsi, ki zemljo obdelujejo, ne glede na to ali imajo tržno pridelavo ali ne.
Tudi sladkor še vedno buri duhove. Komisar Cioloş je povedal, da sta tudi tu nastala dva tabora – držav, ki nimajo več kvot in se zavzemajo za odpravo le teh (Slovenija je za odpravo) in tiste, ki jih želijo obdržati do leta 2020. Velika verjetnost je, da bo obveljal kompromisni predlog o ukinitvi leta 2017. Precej neznank pa ostaja pri izvoznih nadomestilih in o določitvah ukrepov na območjih z naravnimi omejitvami in za te bodo morale države same pripraviti svoje predloge. Potrebno bo določiti nekatera nova merila in tu sta tako Svet ministrov, kot komisija naklonjeni temu, da dovolijo članicam več prožnosti in lahko uporabi za 10 odstotkov ozemlja uporabijo lastna merila.
Mladi kmetje
Med bolj zapletenimi je vprašanje ukrepov za mlade kmete. Komisar Cioloş pa pravi, da zanj to ni nobeno vprašanje ampak je »mati vseh ukrepov SKP«, saj brez mladih kmetov ni prihodnosti. S tem se načeloma vsi strinjajo, težave pa so kot kaže pri predlogih in nadaljnji izvedbi ukrepov, vendar je zelo pomembno, da se mlade kmete podpre po vsej EU.
Novinarji so izpostavili še nekatera druga področja. Kaj se bo zgodilo, če kmetje ne bodo za ozelenitev? Dacian Cioloş pravi, da ozelenitev bo. Če jo kmetje ne bodo želeli izvajati, pa je Komisija predlaga, da se jim najprej odvzame 30 odstotkov sredstev, nato pa naj bi jim odvzeli še dodatnih 25 odstotkov. Na vprašanje kakšni so rezultati in odzivi potrošnikov, naj jedo manj mesa in mleka, da se bo zmanjšal ogljični odtis, pravi, da to nikakor ni tema kmetijske politike, je Komisar Cioloş dejal: »Jesti moramo, imamo zemljo in lahko pridelujemo, pomembno je le, da pridelujemo trajnostno!« Odgovoril pa je tudi Simon Coveney: »V času, ko prebivalstvo narašča ni pričakovati, da bi pridelovali manj, pomembno je, da najdemo načine, kako bomo pridelali več, z nižjimi obremenitvami okolja. In Irska je na dobri poti temu, da najde odgovor na Manj je več.«
Na vprašanje kaj se bo zgodilo, če do konca junija ne bodo dosegli dogovora o reformi pa Dacian Cioloş pravi, da ne bo nobene tragedije, saj za junijem pride julij, pa avgust in september. Glede na pogovore in zbliževanja stališč, ki so bila dosežena na tem srečanju pa pričakuje, da bo dogovor dosežen konec julija v Luksemburgu.