Kmetijski in ribiški ministri o ruskem embargu
Na prvem zasedanju kmetijskih in ribiških ministrov pod predsedovanjem Latvije so pregledali razmere na trgu EU po ruskem embargu na kmetijsko-živilske proizvode iz EU. Komisija je države najprej seznanila o stanju na trgu EU, Bolgarija in Romunija pa sta Svet EU opozorili na negativne posledice, ki jih je v sektorju mleka in mlečnih izdelkov povzročila prepoved izvoza ter predlagali uvedbo dodatnih tržnih ukrepov.
Po ocenah EU je neposredno prizadeto 5,8 milijarde EUR evropskega izvoza, od celotnega izvoza, ki znaša 120 milijard EUR letno. V nadaljevanju lahko pričakujemo velike izgube v sektorju sadja in zelenjave (3,37 milijarde EUR), mleka in mlečnih izdelkov (1,3 milijarde EUR), govedine (110 milijonov EUR), perutnine (80 milijonov EUR). Pričakovan pa je tudi dvig inflacije za en do dva odstotka zaradi embarga. Poleg tega upadlo povpraševanja po izdelkih, ki so bili namenjeni v izvoz v Rusko federacijo, zaradi zasičenosti s temi proizvodi na trgu EU pa upad cen.
Za Slovenijo je zelo pomembno, da EU zastopa enotno stališče do ukrepov Ruske federacije. Potrebno je nevtralizirati trenuten izpad izvoza na trg Ruske federacije z ukrepi, ki bodo ohranjali proizvodno kapaciteto EU na sedanji ravni, in usmeriti izvoz na nove trge. Slovenija v splošnem podpira vse ciljne ukrepe, ki bi čim hitreje pripomogli k stabilizaciji sektorja sadja in zelenjave, mleka ter sektorja prašičjega mesa. Soočamo se predvsem s posrednim učinkom, ki nastaja zaradi povečane ponudbe neizvoženih proizvodov, namenjenih za trg Ruske federacije, na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen kmetijsko-živilskih proizvodov na slovenskem trgu. Poleg jabolk, mleka in mlečnih izdelkov je posreden vpliv pri nas občutiti še v sektorju prašičjega mesa, kjer se ekonomske razmere pri nas že nekaj let poslabšujejo. Pred uvedbo novih ukrepov za blažitev posledic nestabilnih razmer na trgu bi bilo potrebno natančno analizirati že izvedene ukrepe po posameznih državah članicah, kot tudi opredeliti možne vire financiranja v primeru uvedbe dodatnih ukrepov.
Glede sektorja mleka Slovenija podpira pobudo o posebnih ukrepih za gorske regije. Slovenija ima namreč proizvodnjo mleka v pretežnem delu koncentrirano v hribovsko gorskih območjih, saj se iz teh območij odda okoli 45 odstotkov mleka od celotno oddane količine mleka v Sloveniji (v celotnem območju z omejenimi dejavniki se odda 61 odstotkov mleka). Slovenija se tudi strinja s predlogom o povišanju podpore v okviru sheme šolsko mleko ter podpira tudi pobudo za korekcijo višine referenčnih cen v sektorju mleka.