Hlev za 250 krav in robotska molža
Na poti na ogled sejem Agritehnica 2011 v Hannovru, ki jo je za skupino kmetov organizirala Turistična agencija Veronika iz Kamnika, smo se ustavili tudi na dveh kmetijah. Tako je bila pot manj naporna in tudi bolj zanimiva. Najprej smo se ustavili v bližini kraja Lauingen ter si ogledali kmetijo Josefa in Stefanie Hermanns.
Osnovni dejavnosti na kmetiji sta reja krav molznic in strojne usluge na področju spravila sladkorne pese. V tem času redijo okrog 210 krav pretežno lisaste pasme in še enkrat toliko mlade živine ter obdelujejo okrog 135 hektarjev kmetijskih površin. Na lastnih in najetih površinah pridelujejo 50 hektarjev žit, trinajst hektarjev sladkorne pese, 30 hektarjev silažne koruze in dva hektarja lucerne. Preostale površine, in sicer kar 40 hektarjev, pa so namenjene travinju, na katerem pridelajo dovolj visokokakovstne voluminozne krme.
Naziv mojstrska kmetija
Na kmetiji so zaposleni gospodar, njegova žena in njena mati ter praktikant, saj se domačija ponaša z nazivom mojstrska kmetija, na kateri praktikanti lahko opravljajo obvezno praktično izobraževanje. Namen našega obiska je bil ogled modernega hleva z robotsko molžo, saj so v letošnjem letu investirali v gradnjo novega sodobnega hleva za vhlevljanje 250 krav molznic s tremi molznimi roboti znamke lely in sončno elektrarno na strehi novozgrajenega objekta. Novi hlev je zgrajen na kmetijskih površinah zunaj strnjenega naselja in je oddaljen od stare lokacije kmetije približno 250 metrov.
Gradbeno dovoljenje
Zanimivo je bilo poslušati lastnika o tem, kako malo birokratskih postopkov je bilo potrebnih za pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo, in to na kmetijskem zemljišču. Za pridobitev vseh dovoljenj so namreč potrebovali samo dva meseca. Vse postopke je vodil občinski urbanist. Zemljišče, na katerem stoji hlev s pripadajočimi objekti (dve odprti laguni za gnojevko s skupno prostornino 2000 kubičnih metrov in dva silosa za voluminozno krmo), pa je še vedno vpisano kot kmetijsko zemljišče. Ker je bila to gradnja za kmetijske namene, lastniku tudi ni bilo potrebno plačati komunalnega prispevka. Hlev so gradili od sredine aprila do septembra letošnjega leta in je zasnovan tako, da so krave razdeljene v štiri skupine glede na dnevno mlečnost, in sicer nad 25 litrov, nad 20 litrov, pod 20 litrov in presušene krave.
Obrok sestavljajo izključno glede na mlečnost krav
Na osnovi dnevne mlečnosti pripravljajo tudi štiri krmne TMR-obroke, ki so sestavljeni iz travne silaže, koruzne silaže, slame, sena, siliranih svežih pesnih rezancev, pivskih tropin, soje, močnih krmil, ki jih delno krmijo prek molznih robotov. Zdaj molzejo 208 krav z letno prirejo okrog 7800 litrov na kravo in 4,16 odstotka mlečne maščobe in 3,56 odstotka beljakovin. Oddano mleko jim mlekarna ta čas plačuje po 38 centov za liter, z davkom na dodano vrednost. Pred vselitvijo v nov hlev so vzrejali 106 krav, preostale pa so dokupili. Krave so za prilagoditev na robotsko molžo potrebovale štirinajst dni. Udobnost ležišč so povečali z ležalnimi blazinami. Veliko pozornosti namenjajo zračnosti in osvetlitvi hleva. Zaradi boljše hlevske klime so na bočnih stenah nameščene mreže proti ptičem in cerade, ki se po potrebi samodejno odpirajo in zapirajo.
Za primerno osvetlitev skrbijo posebni reflektorji, ki se vklopijo, ko se intenziteta dnevne svetlobe zniža pod določeno vrednost. Krave imajo naravno in umetno svetlobo na voljo od 6. do 22. ure. V nočnem času pa so prižgane posebne infrardeče svetilke. Mlado živino vzrejajo na stari lokaciji kmetije. Ženska teleta obdržijo za obnovo lastne črede, moška pa prodajo za nadaljnjo rejo (delno tudi v vzrejno središče plemenskih bikov).
Strojne usluge
Strojni park kmetije obsega štiri traktorje, kompletno seneno linijo s sodobno silažno nakladalno prikolico, stroje za obdelavo tal in nego poljščin ter kombajn za pobiranje sladkorne pese. Na koncu omenimo še finančni del celotne naložbe. Strošek izgradnje hleva s pripadajočimi objekti je znašal 2,5 milijona evrov, strošek sončne elektrarne za proizvodnjo 430 kW pa skoraj milijon evrov. Amortizacijska doba hleva znaša 20 let, sončne elektrarne pa dvanajst let z zajamčeno ceno elektrike za obdobje 20 let. Kmetija je za gradnjo hleva prejela 300 tisoč evrov subvencije (priznali so jim namreč le vrednost enega milijona evrov na kmetijo), ki pa se bo s prihodnjim letom prepolovila.