EMB o mlečnih protestih po vsej Evropi
Protesti pridelovalcev mleka se širijo po več članicah EU. Začelo se je v Franciji, sledili pa so Španija, Belgija, Portugalska in zdaj tudi Nemčija. Povsod je povod izredno nizka odkupna cena mleka – v nekaterih državah je cena upadla na približno 25 centov liter, to pa je tista raven, kjer pridelovalci ne morejo več ostati tiho. Do nevzdržnega stanja je prišlo zaradi mlečne politike, kreirane s strani bank in visokih zahtevah po izvozu. Sieta van Keimpema, podpredsednik European Milk Boarda (EMB), pravi: »Zdajšnjemu poslovnemu sistemu in politiki je spodrsnilo in pri tem zdrsu so za seboj potegnili v brezno tudi vse evropske pridelovalce mleka.«
Politika neomejenega povečevanja prireje je polovičen koncept, ki ne daje dobrih rezultatov na dolgi rok. Kratkoročno je to zavajanje javnosti, saj poleg vsega vključuje porabo proračunskih sredstev EU, z doplačili za intervencijsko ceno. Dolgoročno pa brez zmanjšanja prireje, brez dvomljivih dogovorov za ceno in tudi brez realne strategije za izvoz mleka in mlečnih izdelkov ne bo mogoče zagotoviti normalne cene.
Kje je osnovni problem
Zakaj ni mogoče doseči cene, ki bi pokrivala stroške prireje in omogočila kmetu dolgoročno prirejo in razvoj v prihodnosti? Količina prirejenega mleka na trgu EU je večja od porabe! In vedno je tako, da ko je nečesa preveč, je cena nizka. Sieta van Keimpema prav: »Tako je v vseh država in bilo bi krivično, če bi krivili posamezne kmete ali države. Povrh vsega smo vsi v istem krogu in obremenjeni z enakim problemom.« Kazanje s prstom in obešanjem krivde na strategijo je zavajanje in odvračanje od iskanja rešitve.
Kaj pa je rešitev
Kadar ponudba doseže tak obseg, da doživimo kolaps cen, bi morali prirejo nivelirati na ravni pridelovalcev mleka celotne EU. Prva možnost je seveda znižanje prireje in s tem sprostiti pritisk na mlekarne in trg. Tako pridobimo manevrski prostor za zvišanje cen. Ker pa pridelovalci ne bodo sami od sebe omejili ali zmanjšali prireje mleka, mora biti to izvedeno solidarnostno, ob tem, da se uporabi instrumente programa tržne odgovornosti (podrobno objavljeno v Glasu dežele februar 2015). Ti bodo zagotovili, pošteno prerazporeditev zmanjševanja prireje med vsemi pridelovalci. Na koncu bo prav vsak pridelovalec mleka imel koristi od tako dosežene korektne cene.
Kaj nima smisla in le odvrača od resničnega problema
Umetno podpiranje cene, ki bi vzpodbujala samo prirejo bi razmere še poslabšale. Zato je predlog za dvig intervencijske cene razmišljanja o nezmanjšani prireji brez prave logike, ker bo mleka še vedno preveč. Razmišljanje industrije oziroma bank o povečanem izvozu, ko naj bi preplavili tretje trge s presežno količino tudi ni dobra rešitev. To pomeni »mednarodno vojno« na mlečnem trgu, kjer bo šlo še naprej po spirali do neverjetnega zniževanja cen za vse in vsakogar. Sieta van Keimpema zato povzema zahtevo EMB: »Če težav ni mogoče odstraniti, obstaja le ena rešitev: EU mora narediti svojo domačo nalogo in prenoviti sedanji sistem tako, da bodo težave odpravljene na dolgi rok.«
Tako je na primer enkratni ukrep, kot so ga uporabili v Franciji, v eni od mlekarn, ko so ceno, iz 30 zvišali na 34 centov za liter, ne glede na tržne razmere, le obliž na rano. Brez ukrepanja Evropske komisije, Sveta in Evropskega parlamenta z dobrimi rešitvami ne bo učinka. Težko čakamo na rezultate izredna seja Sveta, ki bo 7. septembra 2015. Karkoli pa bodo odločili, bo to signal in načrt za naprej.
Krizni instrumenti za trg mleka, ki so ji oblikovali v EMB: http://www.europeanmilkboard.org/en/special-content/market-responsibility-programme.html
Članek je prevod sporočila EMB