Akcijski načrt za ekološko kmetovanje
Evropska komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je konec marca na tiskovni konferenci predstavil akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave v Evropski uniji (EU). Splošni cilj je spodbuditi pridelavo in porabo ekoloških proizvodov ter jo iz zdajšnjih 8,5% do leta 2030 povečati na 25% odstotkov, vsaj kar se tiče zemljišč. Akcijski načrt pri tem upošteva rezultate javnega posvetovanja, ki je potekalo med septembrom in novembrom 2020 in to naj bi bila velika priložnost predvsem za male kmetije, ki ne morejo tekmovati z velikim na področju tržnega, intenzivnega kmetovanja. Poleg tega povpraševanje po tovrstnih pridelkih in izdelkih ves čas narašča
Tri nosilne osi razvoja
Uvedli so 23 ukrepov, ki so osnovani na treh oseh: spodbujanje potrošnje, povečanje pridelave in izboljšanje trajnostnosti sektorja za uravnoteženo rast. Na prvem mestu je promocija, s katero bodo vzbudili večje zaupanje potrošnikov v tovrstno hrano. Za spodbujanje povpraševanja, ohranjanje zaupanja potrošnikov in približanje ekoloških živil državljanom. Mednje spadajo: obveščanje o ekološki pridelavi, spodbujanje potrošnje ekoloških proizvodov, spodbujanje večje uporabe ekoloških proizvodov v menzah preko javnih naročil in povečanje distribucije ekoloških proizvodov v okviru šolske sheme EU. Ukrepi so namenjeni tudi preprečevanju goljufij, povečanju zaupanja potrošnikov in izboljšanju sledljivosti ekoloških proizvodov. Pomembno vlogo ima lahko tudi zasebni sektor, na primer z nagrajevanjem zaposlenih z „ekoboni“, ki jih lahko uporabijo za nakup ekoloških živil.
Poleg SKP bodo ključna orodja: organiziranje informativnih dogodkov in mreženje za izmenjavo najboljših praks, certificiranje za skupine kmetov namesto za posameznike, raziskave in inovacije, uporaba verige blokov in drugih tehnologij za izboljšanje sledljivosti, ki povečuje preglednost trga, krepitev lokalnih in malih predelava lestvice, podpora organizaciji prehranjevalne verige in izboljšanje prehrane živali.
Hkrati bodo podprli tudi prehod kmetij na ekološko kmetovanje, zato bo v drugem stebru neposrednih plačil na voljo denar v tako imenovanih eko-shemah (za obdobje 2023 do 2027) v višini med 35 do 58 milijard evrov.
Velike razlike med članicami EU
Wojciechowski se ob vsem tem zaveda, da obstajajo velike razlike med članicami in tako Avstrija dosega 26 %, Švedska 20% in Češka 15%, medtem pa veliko članic dosega komaj 3%, in sem spadajo Poljska, Bolgarija, Romunija, Malta in še nekatere. Pri tem pa obseg uporabljenih zemljišč in doseg teh pridelkov na trgovskih policah prav tako nista vedno enaka. Na Poljskem najde kupce komaj 0,3% ekoloških pridelkov. Očitno dobro pozna problem šibke kupne moči, saj v bolj razvitih članicah potrošnik za ekološko hrano porabi 300 evrov na mesec, na Poljskem pa komaj 4 evre. Komisar Wojciechowski pravi, da Slovenija sodi v tisti krog držav, kjer naj ne bi imeli težav z doseganje akcijskega načrta, glede na nacionalno zastavljen program.
Čeprav se akcijski načrt v veliki meri osredotoča na spodbujevalni učinek povpraševanja, bo skupna kmetijska politika ostala ključno orodje za podporo pri preusmeritvi na ekološko kmetovanje. Trenutno je približno 1,8 % (7,5 milijarde evrov) sredstev SKP namenjenih za podporo ekološkemu kmetovanju.
Finančno bodo podprli raziskave in inovacije
Cilj akcijskega načrta je tudi nadaljnje izboljšanje trajnosti ekološkega kmetovanja, zato bodo ukrepi osredotočeni na izboljšanje dobrega počutja živali, zagotavljanje razpoložljivosti ekoloških semen, zmanjšanja ogljičnega odtisa, zmanjšanja uporabe plastike, vode in energije. Komisija bo za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva povečala tudi sredstva za raziskave in inovacij. Tako bo za raziskave na voljo vsaj 30 % proračuna na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za teme, specifične ali pomembne za ekološki sektor. Komisija bo skupaj s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in deležnikov vsako leto pozorno spremljala napredek, in sicer s polletnimi poročili o napredku ter vmesnim pregledom.