Zatiranje pelinolistne ambrozije
Avgusta in septembra se v zraku poveča koncentracija cvetnega prahu pelinolistne ambrozije, ki dovzetnim ljudem povzroča težave senenega nahoda. K temu ne pripomore samo ambrozija, ki raste v bližnji okolici, ampak lahko cvetni prah te vetrocvetke zanese k nam z rastišč v sosednji Hrvaški, Madžarski ali z drugih predelov vzhodne Evrope.
Obvezno zatiranje pelinolistne ambrozije so sprejeli v več državah srednje in vzhodne Evrope, a se je ne da več izkoreniniti. Je pa treba zadrževati njeno širjenje v predele, kjer še ni vsesplošno navzoča, in jo zatirati, da masovno ne cveti, ne semeni in ne povzroča škode. Tudi v Sloveniji je že tretjo rastno dobo v veljavi odredba, ki imetnikom zemljišč nalaga izvajanje ukrepov obvladovanja ambrozije. Kadar raste v manjših združbah v naseljih in vrtovih, je najbolj učinkovito puljenje celih rastlin, sicer pa večkratna košnja ali mulčenje še pred njenim cvetenjem, lahko tudi v kombinaciji z drugimi metodami. Tudi v tem času še ni prepozno za njeno odstranjevanje, saj večinoma še ne tvori semen, s katerimi se sicer razmnožuje.
Preventivno mehansko zatiranje je nujno
Ker se pri nas širi (zlasti od vzhoda) po brežinah cest, železnic in po vodotokih, je treba poskrbeti za njeno uničenje, da se ne razširi na kmetijska zemljišča, kjer je lahko hud plevel, ki močno znižuje pridelke. Pri sodobni tehnologiji pridelave v kmetijstvu, kjer stremimo za čimmanjšo uporabo herbicidov ali pa imamo ekološko pridelavo, lahko pride do neobvladljivih težav ob povečanem populacijskem pritisku ambrozije v posevkih, ki dolgo časa po setvi ne prekrijejo tal (okopavine, koruza, ozimna žita).
Kako ukrepati, ko opazimo ambrozijo
Kmetijski pridelovalci najdejo napotke za zatiranje ambrozije v rednih napovedih službe za varstvo rastlin v tiskanih strokovnih nasvetih ali elektronskih medijih (http://www.fito-info.si/pr/obv/Vsebina.asp?ID=6997).
Na elektronsko prejemanje obvestil se lahko brezplačno naročijo vsi, ki to želijo http://www.fito-info.si/pr/obv/).
Za vse, ki še ne uporabljate spleta za branje, pa objavljamo strokovni nasvet, ki ga je pripravil Silvo Žveplan, univ. dipl. inž. kmet., z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Priporočeni načini zatiranja
Ročno odstranjevanje je zelo zanesljivo ter učinkovito. Primerno je zlasti na manj obsežnih površinah oziroma Tam, kjer je manjša gostota poraslosti zemljišča. Izruvanih rastlin v obdobju, ko rastlina že tvori seme, ne kompostiramo, ampak priporočamo sežiganje.
Pri košnji ali mulčenju pazimo, da bo odkos čimnižji, ker se ambrozija rada obrašča. Takšen način odstranjevanja škodljivih rastlin je primeren za večje, bolj zapleveljene površine. Zatiranje s herbicidi na zatravljenih nekmetijskih površinah (brežine avtocest, železnice, 1,5-metrski pas ob regionalnih cestah, urbane površine, kjer so parki, zelenice in športni tereni in podobno) izvajamo tudi s sredstvi, kot so CALLISTO 480 SC (0,25 l/ha), HARMONY 75 WG (20–30 g/ha ob dodatku močila) ter BANVEL 480 S (0,5–1,0 l/ha). Možnost njihove uporabe je največ enkrat v isti rastni dobi. Zaradi zmanjšanja tveganja za površinski odtok FFS ali odtok prek drenažnih sistemov priporočamo škropljenje takrat, ko je predvideno daljše obdobje brez padavin. Ob škropljenju je potrebno preprečiti zanašanje škropiva na sosednje gojene rastline ter ob škropljenju javnih površin poskrbeti tudi za varovanje zdravja ljudi.
Prijavimo rastišča ambrozije
Za prijavo rastišč deluje nova spletna aplikacija FITOsum na fitosanitarnem prostorskem portalu http://fito-gis.mko.gov.si/. Prijavitelj se mora registrirati, nato pa prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Vneseno prijavo prejme pristojna pooblaščena inštitucija in/ali inšpektor. Strokovne službe opozarjajo imetnike zemljišč, naj začnejo odstranjevati ambrozijo takoj, ko jo opazijo na obronkih poljskih poti, brežin ali na posameznih njivah. Zlasti se po spravilu pridelkov ne smejo zapleveliti krompirišča in žitna strnišča, saj seme ostane dolga desetletja v tleh in škoduje vsej nadaljnji pridelavi.
Nezahtevna in izjemno agresivna
Ambrozija je sicer nezahtevna rastlina in se hitro naseli na neporaščenih tleh, kot so nasutja zemljišč, trajne in začasne deponije, degradirana območja, drenažni kanali – torej na nekmetijskih zemljiščih. Imetniki teh zemljišč (na primer lastniki, upravljavci) so dolžni tudi tu poskrbeti za njeno zatiranje. Koristno je vedeti, da v gosto poraščenih tleh ambrozija hitro izgubi svojo tekmovalno sposobnost, zato je treba po košnji in puljenju te rastline s travinja travno rušo zgostiti z dosejevanjem trave. Tudi za ta ukrep sta avgust in prva polovica septembra najbolj primeren čas. Travno seme lahko brez obdelave tal dosejemo med sveže pokošeno travinje in poskrbimo, da bo prišlo v stik s tlemi (npr. z valjanjem tal). Dosejevanje bo uspešno, če bo opravljeno pred dežjem.
Rastišča v Sloveniji
V zadnjih dveh letih je fitosanitarna inšpekcija ambrozijo potrdila na več sto lokacijah. Največ prijav nesaniranih rastišč je bilo v upravnih območjih Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Imetniki zemljišč so po izreku opozorila vsi ukrepali tako, da so odstranili ambrozijo. Območja ukrepanja si je mogoče ogledati na spletni strani http://fito-gis.mko.gov.si, kjer je mogoče tudi oddati spletno prijavo lokacije strokovnim službam.
Spremljanje cvetnega prahu v Sloveniji že od leta 1996 izvaja Inštitut RS za varovanje zdravja, ki se povezuje v evropsko mrežo s sedežem na Dunaju (http://www.pollenwarndienst.at). Po njihovih podatkih sezona cvetnega prahu povprečno traja od 7. avgusta do 28. septembra.