Tisti dobri kruhek
Prva znana omemba poprtnika sega v 17. stoletje, verjetno pa ima predkrščanski izvor. To obredno in praznično pecivo je poznano pri večini narodov, v Sloveniji, pa je imel poprtnik še posebej pomembno vlogo okoli božiča. Poprtnik se sicer peče različnih priložnostih, vendar največkrat ob božiču. Poprtnika niso bili deležni samo ljudje, ampak tudi domače živali, saj naj bo vse, ki ga užijejo držal pri zdravju in moči.
Motivika okraskov in recepti, pa tudi imena se od vasi do vasi razlikujejo. Največkrat so kot okraski ptički, golobice, kokoške (Cerknica), dvoglave ptice (Hočevje). Kasnejša motivika pozna tudi Jezuščka v posteljici, jaslice in celo fantka in punčko na vrhu hlebca. To zadnje naj bi pomenilo, da se bo dekle, ki je speklo poprtnik, naslednje leto omožilo.
Slovenski jezik pozna kakšnih dvajset poimenovanj tega obrednega kruha, ki pa ga v zadnjem času vse bolj izpodriva potica. Poprtnik, poprtnjak, župnik, mižnik, stolnik, bobov ded, hedovec, močen kruh, kuc-kruh, je le nekaj imen, ki jih Milko Matičetov navaja na straneh Slovenskega etnografskega muzeja.
Društvo podeželski žena Dobrepolje Struge se že četrto leto trudi in pripravi razstavo in ocenjevanje poprtnikov, ki pa je letos prerasla v 1. državno razstavo. Pred časom so tudi posnele film o izdelavi poprtnika.
Najboljši in najlepši so bili ocenjeni :
1. Zlato priznanje: Nada Lunder 27,4 točk
2. Srebrno priznanje: Majda Tekavec 25,8 točk
3. Srebrno priznanje: Ciril Žužek 25,5 točk
In še recept zmagovalke:
80dag moke
3 jajca
1 dl olja
7 dag sladkorja
½ l mleka
ščepec soli
1 kocka kvasa
Priprava: vse sestavine vmesimo v moko, po potrebi dodamo še malo vode. Testo mora biti mehko in voljno. Pustimo ga vzhajati kakšno uro, odrežemo četrtino testa za okraske. Testa ki bo za hlebec pa ne premesimo še enkrat, ampak samo podvihamo robove, da dobi lepo obliko hlebca.