Nešplja (Mespilus gremanicus)
Ime Mespilus germanica izvira iz grščine in pomeni mesos polovica in pilos krogla. Je drevo, ki pa ima omejeno razrast in zraste v najugodnejših razmerah v višino do osem metrov, navadno pa le tri do pet metrov in je bolj grmičaste rasti. Drevo je izredno lepo in zanimivo prek cele rastne sezone, saj ima velike temno-zelene eliptične, zelo goste liste, ki se povešajo. Jeseni, preden odpadejo pa se najprej obarvajo zlato rumeno, nato pa rdeče in takrat so plodovi že primerni za obiranje.
Cvetovi
Zacveti bolj pozno spomladi, in sicer se razvijejo na koncih poganjkov veliki beli dvospolni cvetovi, ki imajo včasih rahel rdečkast nadih. Plodovi se počasi debelijo prek cele rastne sezone in posebej lepi, rumeni z malo rdečkaste barve in zorijo ob koncu oktobra ali novembra, kar je odvisno od sorte. Ko so popolnoma zreli postanejo rjavi. Plodovi sorte domača nešplja so okroglasti z izraženim ostankom cvetne čaše na zgornji strani.
Če jo želimo ohraniti za svežo porabo dalj časa, jo pobiramo še nezrelo in trdo. Meso je takrat belo-rdeče barve, trdo, trpko in neužitno, ter jih enostavno oberemo. Če so plodovi zreli že na drevesu pa je obiranje bolj zapleteno in težje. Tako zrele plodove nalagamo na pladenj, največ v dve vrsti. Nezrele pa lahko zložimo v hladilnik in počasi prebiramo ali zorimo na sobni temperaturi.
Izbira lege za saditev
Nešplja je zelo rodno drevo, nezahtevno za vzgojo in tudi ne potrebuje nobenega škropljenja. Rada ima sončno lego, uspeva pa tudi v delni senci. Raste na skoraj vseh tipih tal, le da je odvisno, na katero podlago je cepljena. Če je cepljena na katero drugo vrsto, kot so recimo beli glog ali skorš pa uspeva tudi na revnih, suhih in plitkih tleh. Pri izbiri lege bodimo pozorni le na to, da ne izbiramo severnih leg in naj bi ne uspevala na nadmorski višini višji od 1000 metrov. Priporočena sadilna razdalja pa je 3,5 do 4 metre x 2 do 2,5 metra in če je cepljena, zarodi že drugo do tretje leto po sajenju
Plodovi
Ta mali, neugledni sadež, ki je zrel videti tak, kot bi bil že gnil, s hrapavo povrhnjico in ostankom cvetne čase vsebuje do 20 odstotkov sladkorjev, sadne kisline, veliko pektina in nekaj čreslovin, sorbitol in vitamin C. Okus svežih plodove spominja na jabolčni zavitek (seveda brez cimeta) in pešk, ki jih je veliko v plodu, ne uživamo. Lahko jo tudi predelamo v marmelade, čežano, sok ali iz njih kuhamo žganje. Še najboljša je čežana, ker je za marmelado preveč zrnastega okusa. Omeniti moram tudi to, da umedeni plodovi delujejo kot rahel laksans – z njimi torej lahko urejamo prebavo, saj pospešijo izločanje vode iz telesa ter ugodno delujejo na črevo. Neomedene plodove in liste so nekdaj uporabljali proti driski, ker krčijo tkivo, pa tudi za izpiranje ran in udarnin.