Varstvo proti sivi grozdni plesni
Leta 2010 je po vsej Sloveniji največ preglavic vinogradnikom povzročala siva grozdna plesen. Gliva vstopa v rastlino skozi rane na grozdih, ki so nastale zaradi drugih dejavnikov. V letu 2010 so bili močni napadi grozdnega sukača, julija je bilo precej okužb z oidijem vinske trte, predvsem pa je okužbam botrovalo pokanje jagod zaradi obilnih padavin jeseni po daljšem obdobju suhega vremena. Gliva prezimi na rozgah in v brstih ter od tu naslednje leto okužuje zelene rastlinske dele, kadar so za to ugodne razmere (dovolj vlage, daljša omočenost zelenih delov).
Siva grozdna plesen okužuje v vlažnem vremenu, ko se začne grozdje mehčati pred trgatvijo. V nekaterih letih pa lahko velike težave povzroči že v času cvetenja. Ker jo je težko opaziti na kabrnkih in mladih poganjkih, priporočamo v času cvetenja škropljenje s pripravki, ki imajo stransko delovanje na sivo grozdno plesen (našteti so v nadaljevanju besedila). Večjo pozornost je potrebno namenit bolj občutljivim sortam, kot so beli pinot, sivi pinot, chardonnay, renski rizling, modra frankinja, žametovka, cabernet souvignon, refošk in rumeni muškat.
Znake napada sive grozdne plesni lahko najdemo na listih in na poganjkih. Kažejo se kot rjave pege v obliki črke V (obdane z rumeno) med glavnimi žilami ali kot okrogle rjave pege, nastale okoli poškodbe na listu. Na kabrnkih lahko opazimo dele mehke rjave gnilobe.
Na grozdju se okužba pojavi kot male rjave točke s mastno prevleko na jagodah ali kot plesniva siva prevleka na površini na prej nastali rani na jagodi ali pozneje v vegetaciji kot grozdje s sivo plesnivo prevleko.
Sorte s tenko kožico jagode in/ali zelo strnjenimi grozdi so posebej občutljive. Mladi listi, poganjki, kabrnki, ki so poškodovani bodisi zaradi žuželk, vetra, dežja bodisi zaradi mehanskih poškodb, so še posebej občutljivi na infekcijo.
Varstvo
V vinogradu moramo ustvariti ravnotežje med trto in želenim pridelkom. Siva grozdna plesen se raje pojavlja v vinogradih, ki so pregnojeni z dušikom, kjer je rast bujna in kjer niso pravočasno opravljena zelena dela. Potrebno je zmanjšati vnos dušika, tako da rast ne bo več tako bujna, manj bo zelenih del in tudi zračnost bo večja. Potrebno je tudi preprečevati poškodbe grozdja, predvsem poškodbe, ki jih povzročajo grozdni sukači. Ličinka grozdnega sukača je še posebej povezana z sivo grozdno plesnijo, saj se ob botritisu ličinke hitreje razvijajo, smrtnost osebkov je manjša, samice pa odložijo kar za sto odstotkov več jajčec.
Za učinkovito varstvo so pomembna naslednja škropljenja:
– v času cvetenja,
– v času zapiranja grozdov,
– ob začetku obarvanja oziroma mehčanja jagod,
– pred trgatvijo.
Običajno škropimo samo v najbolj kritičnem obdobju – to je v času zapiranja grozdov in začetku mehčanja jagod. Prvo škropljenje je zelo pomembno – namenjeno je devitalizaciji trosov (konidijev) glive. V tem času gliva še posebej rada okuži pecelj, na katerega se najraje veže, preden se grozd popolnoma zapre. Z drugim škropljenjem zmanjšamo sekundarne okužbe na jagodah, vendar je učinkovitost zgolj drugega škropljenja (brez prvega) precej zmanjšana, ker se lahko razvijejo odporni sevi. Pripravek Teldor uporabimo vedno za prvo škropljenje v času zapiranja grozdov; v letih, ko botritis povzroča posebej velike težave, pa tudi za drugo. Teldor je bil v uradnih (neodvisnih) poskusih in praksi najbolj učinkovit med vsemi botriticidi na slovenskem trgu.
Že med rastno dobo uporabljamo pripravke s stranskim delovanjem na botritis (Nativo, Falcon, Mikal Flash, Mikal Premium F, Melody Combi, Folicur). Delujejo na drugih, različnih stopnjah razvoja gliv kot botriticidi, zato ohranjajo učinkovitost botriticidov (antirezistenčna strategija).