Varstvo koruznega semena in mladih rastlin
Tretiranje semena z namenom varstva semena in mladih rastlin je eden pomembnejših ukrepov za doseganje velikih pridelkov. Po ugotovitvah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije prihaja v letih, ugodnih za rast in razvoj koruze, zaradi napada strun do 15-odstotne izgube pridelka. V letih, neugodnih za rast in razvoj koruze, pa je ta izguba lahko tudi 30- ali več odstotna. Prvo tretiranje semena s kemično učinkovino je bilo opravljeno leta 1914, pred tem pa so kmetovalci za »razkuževanje« semena uporabljali pepel, slano vodo, porov sok, olivno goščo ipd. Učinkovitost teh sredstev je bila zelo slaba, izgube pridelka pa zelo velike.
Nove zahteve po sredstvih, prijaznejših do okolja
Pred podobnim izzivom, kako varovati semena in mlade koruzne rastline pred škodljivci, smo se znašli tudi lani. Lansko leto je bilo namreč zadnje, ko smo še lahko sejali seme, tretirano s Sonidom. Vendar pa so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na oddelku UVHVVR, prisluhnili pridelovalcem koruze in omogočili registracijo insekticidnega sredstva za tretiranje koruznega semena, imenovano Lumiposa. Izdali so Dovoljenje za nujne primere, ki velja štiri mesece. Ker so v takih primerih razpoložljive količine sredstev omejene oziroma vnaprej določene, je priporočljivo, da seme koruze, tretirano s sredstvom Lumiposa, naročite čim prej. Dovoljenje za nujne primere za tretiranje s sredstvom Lumiposa v Sloveniji sta dobili podjetji Corteva Agriscience SLO, d.o.o. in RWA Slovenija, d.o.o. V Sloveniji sta zdaj registrirani dve insekticidni sredstvi, ki jih lahko ob setvi koruze uporabimo za varstvo pred škodljivci: sredstvo Lumiposa, sistemično sredstvo za tretiranje semena za varstvo pred talnimi škodljivci in škodljivci, ki se pojavijo kmalu po vzniku koruze ter Force 1,5 G, granule za raztros v vrste ob setvi ali pred setvijo počez, z zadelavo v tla za varstvo pred talnimi škodljivci. Za seme, ki ga bodo posamezna podjetja uvozila v Slovenijo že tretirano, pa v tem trenutku ne morem navesti, s čim bo tretirano.
Tretirano seme je ekološko najbolj sprejemljivo
Naložba v varstvo rastlin se mora poplačati z večjim pridelkom. Izplačala se je že z dosedanjimi insekticidi za tretiranje koruznega semena, ki so omogočili predvsem varstvo pred talnimi škodljivci, manj pa pred škodljivci, ki so se pojavili po vzniku koruze (sovke, švedska mušica itn.). Predvsem talne sovke, ki se hranijo z mladimi rastlinami koruze, so z razredčitvijo sklopa povzročale večji izpade pridelka. Sredstvo Lumiposa pa je registrirano tako za varstvo koruze pred talnimi škodljivci in škodljivci, ki napadejo koruzo kmalu po vzniku. Glede na ocene, da bi brez tretiranja semena koruze z insekticidi lahko izgubili več kot 40 % pridelka, je pomen dobrega varstva posevka koruze s tretiranjem semena več kot očiten.
Vsekakor je za pridelovalce koruze najpomembnejše učinkovito varstvo koruze pred škodljivci semena in mlade rastline, ne smemo pa pozabiti tudi na trajnostno kmetovanje. Tretiranje semena je ekološko najbolj sprejemljivo varstvo semena in mladih rastlinic.
Za primerjavo: če moramo poškropiti posevek koruze v velikosti enega hektarja, pride v stik s sredstvom za varstvo rastlin (SVR) vseh 10.000 m2 tal, v slabšem, vetrovnem vremenu, pa lahko tudi do neželenega zanosa na sosednje njive. Pri raztrosu granul pride v stik s SVR približno 500 m2, pri setvi tretiranega semena pa samo med 50 in 60 m² tal. To pomeni, da za varstvo s tretiranjem semena porabimo dosti manj aktivne snovi, kot če bi se odločili za varstvo s škropljenjem počez ali z raztrosom granul v vrste. Varstvo semena in mladih rastlin pred škodljivci s tretiranjem semena je tudi ena od oblik ciljnega varstva pred škodljivci, saj zatremo le škodljivce, ne pa koristnih žuželk.
Setev kakovostno tretiranega semena se splača še iz drugih razlogov. Zdajšnje tretiranje omogoča, da se na seme doda fungicid, insekticid, odvračalo za ptice, hranila kot stimulatorji rasti in na koncu še sredstvo za boljše oprijemanje na seme. Seme je tako zavarovano pred škodljivci in boleznimi, z dodatkom hranil pa ima omogočeno boljšo začetno rast in doseganje potenciala za največji pridelek. Mlade koreninice namreč ne morejo takoj črpati hranil iz tal, črpajo pa lahko dostopna hranila, ki so dodana na seme s tretiranjem. Seveda ni enostavno enakomerno porazdeliti vseh teh sredstev na seme, vendar s poznavanjem slovenskih dodelovalnih centrov za tretiranje semena, ki delajo po posebni recepturi, lahko zagotovim, da tehnologija tretiranja koruze v Sloveniji omogoča kakovosten nanos vseh omenjenih SVR na seme. Vsako posamezno seme je tretirano z natančno odmerjeno količino določenega sredstva (v mg aktivne snovi/seme), kar zagotavlja izenačeno varstvo vsakega semena in mladih rastlin. Kakovost tretiranja se ugotavlja tudi s pomočjo Heubachovega testa, v katerem ugotavljajo odpadanje prašnih delcev s tretiranega semena. V Sloveniji pa imamo eno najstrožjih zahtev za kakovost tretiranja semena. Zato svetujem nakup koruznega semena, tretiranega v Sloveniji, kjer lahko predstavniki podjetij hitro odreagirajo in se prilagodijo vašim željam in potrebam.
Pomembna je tudi tehnologija pridelave
Kljub dobremu varstvu semena in mladih rastlin s SVR lahko dodatno povečamo pridelek in zmanjšamo škodo zaradi škodljivcev tudi s primerno tehnologijo pridelave koruze. Izvesti moramo vse ukrepe, da mladim rastlinam omogočimo hiter vznik, čim hitrejšo rast in razvoj. Predvsem v sušnih razmerah moramo na večini slovenskih njiv s koruzo jesensko brazdo zapreti takoj spomladi, da ne izgubljamo talne vlage. Primerna predsetvena priprava tal do drobno grudičaste strukture in globina setve sta prav tako zelo pomembni za hitro kalitev in vznik rastlin. Na težkih tleh sejemo koruzo do globine okrog 4 cm, na lažjih tleh pa do 6 cm ali celo kak centimeter globlje. Temu primerno, do globine setve, nič globlje, je treba opraviti tudi predsetveno pripravo tal. Da bi seme kar najhitreje dobilo dovolj talne vlage mora biti posejano na uležana, ne na prerahljana tla. Prav tako pa morajo imeti rastline skozi vso vegetacijo na voljo dovolj hranil. Večino dodamo z gnojenjem pri predsetveni pripravi tal, za boljšo začetno rast in razvoj mladih rastlinic dodamo nekaj hranil na seme ob tretiranju semena, gnojenje in gospodarjenje z dušikom pa je zaradi potencialnega izpiranja in izhlapevanja dušika iz tal nekoliko bolj zahtevno. Več o možnosti boljšega izkoristka dušičnih gnojil pri pridelavi poljščin pa bomo navedli v naslednji številki.