Tehnološki ukrepi za pridelavo koruze
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je na svoji spletni strani objavilo brošuro »Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje občutljivosti vpliva suše«. Tehnološki ukrepi bodo objavljeni tudi na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter na voljo v tiskani obliki.
Kratek povzetek vsebine Tehnoloških ukrepov
Ob pojavu vedno pogostejših suš je za setev koruze kakor tudi za druge kmetijske kulture, treba preveriti rastne razmere pridelovanja (klimatske in talne razmere), dolžino rastne dobe koruze, način uporabe, kakovost semena ter odpornost na škodljive organizme ter tolerantnost na sušo.
Koruza je poljščina z zelo velikim potencialom za pridelek hranilnih snovi in energije, cenejšo pridelavo ter majhno delovno intenzivnostjo v primerjavi s pridelavo ostalih poljščin. Pridelovanje koruze se je zato razširilo tudi v pridelovalna območja, kjer rastne razmere zanjo niso najbolj primerne (v aridnejša pridelovalna območja in na lahka, peščena tla, siromašna s humusom in nizkimi pH vrednostmi) in vse pogosteje se na takšnih območjih srečujemo s škodo zaradi suše. Na takšnih območjih bi bilo treba razmisliti ali koruzo sploh pridelovati ali pa jo zamenjati z ustreznejšimi kulturami.
Na sušne razmere v rastni dobi koruze se lahko prilagodimo in posledično škodo do določene mere omilimo z izvajanjem nekaterih priporočenih agrotehničnih ukrepov kot npr. ustrezen kolobar, zgodnejši rok setve, setev nekoliko zgodnejših hibridov koruze, ki cvetijo pred nastopom najbolj vročih dni, izbira na sušo »tolerantnejših» hibridov, redkejša setev oz. setev manjšega števila rastlin na hektar, izbira primernih tal (setev koruze samo na njive s srednje težkimi in težkimi globljimi tlemi), neprestana skrb za ohranjanje ali povečanje organske snovi v tleh – setev posevkov za zeleni podor in dosledno zaoravanje žetvenih ostankov (slama, koruznica) ter gnojenje z organskimi gnojili, dobro uravnoteženo gnojenje s fosforjem in kalijem za čim boljši razvoj koreninskega sistema ter okopavanje v rastni dobi. Največjo možno omilitev škode po suši lahko zagotovimo le z namakanjem posevkov.
Zaradi vse večjih vsakoletnih škod, ki so posledica sušnih razmer in setve na za koruzo neprimerna tla, so se v Sloveniji glede na klimatske in talne značilnosti v grobem opredelila območja v manj primerna za pridelavo koruze (območja na lahkih in peščenih tleh z velikim tveganjem za uspešno pridelavo koruze v sušnih razmerah), pogojno primerna območja (območja z manjšim tveganjem, kjer je pridelava koruze v sušnih razmerah ob izvajanju ustrezne tehnologije lahko ekonomična) in primerna območja (območja z majhnim tveganjem za pridelavo koruze v sušnih razmerah, kjer je ob standardni tehnologiji mogoče doseči zadovoljive pridelke tudi v sušnih razmerah).