Spravilo poznega krompirja
Za nemoten izkop poznega krompirja odstranimo ostanke krompirjevke in morebitnih plevelov v nasadu. Krompirjevko lahko uničimo kemično (reglone, basta) ali z različnimi oblikami mehanskega uničenja ali sežiganjem. Pomembno je, da v sušnih razmerah krompirjevke ne uničujemo kemično, saj lahko poškodujemo gomolje v tleh. V petih dneh pred škropljenjem mora skupaj pasti vsaj 13 milimetrov dežja, da krompirjevko lahko uničujemo kemično. Sušne razmere ob spravilu zmanjšujejo celično napetost (turgor) gomoljev (gomolji so manj čvrsti), kar poveča njihovo občutljivost na udarce. Krompir torej spravljamo, ko so razmere ugodne, ko ni sušnega stresa oziroma ko tla niso presuha. Če so v tleh še grude večji kamni, ti lahko še dodatno poškodujejo gomolje. Gomolji izkopani v presuhih razmerah so zaradi manjšega turgorja občutljivejši za dodelavo (sortiranje) is se slabše skladiščijo. Zato z izkopom počakamo do prvega dežja oziroma nekaj dni po tem, da gomolji ponovno pridobijo vlago. Če pa ne moremo čakati in moramo izkopati krompir čimprej, je dobro, da nasad dan do dva pred tem zalijemo z vodo.
Ko krompir pripeljemo v skladišče, ga navadno najprej kalibriramo, izločimo poškodovane in bolne gomolje ter primesi. Le zdrav krompir je primeren za dolgoročno skladiščenje. Ne glede na način skladiščenja v rinfuzi ali paletnih zabojih naprej poskrbimo za celjenje kožice. Ta se najhitreje zaceli ob primerni vlagi pri temperaturah do 20 oC. Po koncu časa celjenja ran, ki traja 14 dni do tri tedne, temperaturo v skladišču počasi spuščamo za največ 1 oC dnevno do skladiščne temperature. Optimalne temperature skladiščenja so 3 oC pri semenskem krompirju, 5 oC za jedilni krompir, 7 do 9 oC za pomfrit in več kot 11 oC za krompir za čips. Pred skladiščenjem lahko krompir tretiramo s sredstvom proti kalitvi.