Molznice potrebujejo dobro strukturno krmo
Vloga in pomen posameznih sestavin krme za prirejo mleka.
Dobro delovanje vampa omogočajo le optimalno sestavljeni krmni obroki. Tako zagotovimo zdravje živali in pravilno oskrbo s hranilnimi snovmi. Surovo vlaknino predstavlja organski preostanek vzorca krmila, ki ga raztapljamo v razredčeni žveplovi kislini in v kalijevem lugu pri temperaturi 100 ºC nato pa ga še izpiramo z vodo, alkoholom in acetonom. Nastane zmes težko topnih, kemično različnih snovi, večinoma ogljikovih hidratov. V njej so celuloza, hemiceluloza in lignin. Surova vlaknina predstavlja snovi, ki niso prebavljive.
Prežvekovanje pri kravah molznicah traja osem ur na dan. Krave žvečijo 25.000 krat dnevno in prav tako 25.000 krat ponovno prežvekujejo. Prežvekovanje je odvisno predvsem od dolžine krme in izločanja sline. Krave molznice proizvajajo pri dobro sestavljenih obrokih in ob dobrem prežvekovanju tudi do 300 litrov sline na dan. Tako da do 70 odstotkov vsebine vampa sestavlja slina. Slednja vsebuje visoke količine v vampu stabilnih pH substanc, kot sta na primer natrijev bikarbonat in natrijev fosfat. Dnevno lahko tako preide s slino v vamp od enega do tri kilograme natrijevega bikarbonata in od pol do enega kilograma natrijevega fosfata.
Zelo pomembna je oskrba s kakovostno osnovno krmo, kjer ima pomembno vlogo struktura krme. Krmljenje z močno krmo zmanjšuje prežvekovanje. Večji kot je delež močne krme v krmnem obroku, manjša je proizvodnja sline in večje je tveganje za napačno delovanje vampa.
Delovanje vampa
Ob običajnem krmljenju je vrednost pH v vampu rahlo kisla, in sicer od 6,8 do 6,5. Nihanje pH je čez dan različno. Najnižje vrednosti pH v vampu zaznavamo navadno štiri do sedem ur po krmljenju in to zjutraj pa tudi zvečer. Negativni učinek nizke vrednosti pH vodi tudi do zakisanja vampa oziroma acidoze. Kritično je, kadar je pH v vampu dalj časa pod 6,2 in tudi, ko vrednost pH pade pod 6,0 oziroma 5,8. Nizke vrednosti pH povzročajo slabšo presnovo. Vse to pa se odraža na slabši mlečnosti, zdravju in težavah s plodnostjo.
Vsebina vampa je sestavljena iz tekočega dela, plasti delcev in plinov. Največje izmenjave snovi pa potekajo v delu vampa, kjer so delci snovi. Ti sočasno omogočajo mehanično draženje stene vampa, zaradi česa je mogoče ponovno prežvekovanje in izmenjava hranil, kar vpliva na zadrževanje krme v vampu. Kadar imamo premalo strukturne krme, kljub hitri izmenjavi hranil nimamo optimalnega izkoristka. To pa vodi do presnovnih težav in slabšega prirasta.
Dobra tehnika krmljenja (s pravilnim vrstnim redom krmljenja) lahko izboljša izmenjavo hranil. Kadar pa sestavo krmnega obroka menjamo, to ublažimo z dodajanjem kakovostnega sena.
Pomen sestave krmnega obroka
Struktura krme je odvisna od fizikalnih in kemijskih lastnosti krme in tokrat bomo pisali predvsem o kemijskih lastnostih. Vedeti moramo, da je večji delež krme sestavljen iz ogljikovih hidratov. Visoko prebavljivi pa so sladkorji in škrob, vendar so praktično brez strukturnih vlaknin. Struktura ogljikovih hidratov je sestavljena iz celuloze, hemiceluloze in lignina. Celuloze je veliko v mladih rastlinah. Starejše, kot so rastline, več hemiceluloze vsebujejo. Celuloza in hemiceluloza se pri prežvekovalcih razgrajujeta s pomočjo mikrobov v vampu. Lignin je iz kemijskega stališča ogljikov hidrat. Povezuje celulozo in hemicelulozo in je neprebavljiv. Več kot ga je, slabša je prebavljivost celuloze in hemiceluloze.
Pektini so sestavljeni sladkorji, prisotni v celičnih stenah v različnih količinah. V mlajših rastlinah jih je več kot v starejših. Imajo visoko energetsko vrednost, strukturne vlaknine pa ne vsebujejo. Krmne komponente, ki vsebujejo škrob in sladkor, se morajo kombinirati s krmo, ki vsebuje visok delež sestavljenih ogljikovih hidratov (NDF).
Krma, ki je bogata s strukturno vlaknino, je zelena krma, detelje, pesni rezanci, sončnične tropine in pivske tropine.
Pred nekaj leti smo za izračunavanje obrokov uporabljali le strukturno vlaknino, ki je vsebovala samo celulozo in lignin. Zato je nastala natančnejša razlaga sestavljenih ogljikovih hidratov, ki upošteva celulozo, hemicelulozo in lignin. Predvsem v krmnih obrokih, ki vsebujejo veliko močne krme in malo strukturne vlaknine. Vsebnost vlaknine v krmi izražamo s količino surovih vlaken v kislem detergentu netopnih vlaken ADF ali v nevtralnem detergentu netopnih vlaken NDF. V obrokih bi naj bilo na splošno vsaj 18 odstotkov surove vlaknine, 21 odstotkov ADF in 28 odstotkov NDF. Lastnosti vlaknine običajno opisujemo z besedo strukturnost.
Krma z veliko sladkorja
Z natančnejšimi podatki (NDF, ADF) lahko izračunamo bolj izkoristljiv krmni obrok. Sladkor je krmna komponenta, ki je lahko presnovljiva in ima visoko energetsko vrednost. Krma, ki vsebuje velik delež sladkorja, je zelena krma, melasa, melansirani pesni rezanci, detelja ipd. Krma je sladka in jo živali rade zauživajo. Prav zaradi boljše ješčnosti živali takšno krmo mešamo v krmila. Vendar prevelike količine vodijo do zakisanja vampa. Pri tem moramo upoštevati, da tudi mlada trava vsebuje veliko sladkorja, in sicer 40 do160 gramov v kilogramu suhe snovi. Travne silaže vsebujejo 10 do 100 gramov sladkorja, seno pa od 40 do 140 gramov sladkorja v kilogramu suhe snovi. Zelo malo sladkorjev pa vsebujejo koruzne silaže, in sicer le do 15 gramov v kilogramu suhe snovi.
Krma z veliko škroba
Škrob je pomembnejša sestavina močne krme, saj sodi k njenim energetskim sestavinam. Visoke vrednosti škroba vsebujejo vsa žita, koruza, krmni grah in drugo. Zelena krma pa ne vsebuje škroba oziroma ga je v njej zelo malo. Pri tej sestavini moramo upoštevati, da je razgradljivost škroba odvisna od kemijske sestave in načina uporabe krme. Tako ima na primer škrob iz posušene koruze v vampu drugačno vsebnost, kar pomeni, da se razgrajuje dlje časa. Posebno pri velikih količinah močne krme obstaja nevarnost, da pride do zakisanja vampa, zato moramo to uravnati z drugimi krmili ali pa molznicam ponudimo dobro strukturno krmo. Med drugim to tudi pomeni, da pri klasičnem mletju močne krme ne smemo drobno mleti (izjema so obroki TMR). To dosežemo z velikostjo sita, ki naj bo pri žitu 5 do 6 milimetrov, pri koruzi pa 4 milimetre. Zrnje bo zato še bolje stisnjeno.