Konji in mrčes
Gibanja letečega »krvosesnega« mrčesa na prostem ne moremo omejevati ali kontrolirati. V zaprtem prostoru, kot je na primer hlev, pa lahko naše domače živali do neke mere pred to nadlogo zaščitimo. Kljub navedenemu pa lahko našim živalim tudi pomagamo na prostem in z določenimi ukrepi nekoliko zmanjšamo število insektov ali oslabimo dobre pogoje za njihov razvoj.
Muhe, obadi, komarji …
Najbolj so izpostavljene živali na paši, oziroma konji med delom, bodisi je to jahanje ali katera druga aktivnost na odprtem. Poleg muh, mušic in obadov (brencljev) konje ob mraku in v zgodnjih jutranjih urah napadajo še komarji. Vedno bolj pogosto, še posebno na primorskem opazimo tudi tigraste komarje, ki žal ne napadajo le ponoči, ampak prežijo na svoj plen tudi čez dan. Tigrastega komarja najlažje prepoznamo po črno-belem vzorcu na nožicah in trupu. Za razliko od našega avtohtonega komarja je tigrasti precej hitrejši v letenju in pikanju ter kot smo že omenili, pika tudi podnevi.
Obad je lahko prav za nas posredno najbolj nevaren krvoses. Najraje se usede na izbočene žile na notranji strani stegen konja. Njegov ugriz močno zaboli in konj lahko, ko se želi rešiti bolečine, brcne po nesreči tudi nas. Samica obada leže svoja jajčeca na rastlinje v vlažnih področjih zemlje v bližini vode, ličinke nato popadajo v vodo in se izležejo v ličinko. Ličinka se sprva hrani z manjšimi žuželkami. Ko se prelevijo, se odrasli obadi hranijo večinoma z nektarjem in cvetnim prahom. Samice pa za reprodukcijo potrebujejo obrok krvi. Sposobna je celo ugrizniti prepotenega jahača prek majice. Napadom obadov se lahko izognemo, če delamo s konjem zelo zgodaj zjutraj ali po sončnem zahodu.
V primerjavi z ogromnimi obadi je krvosesna mušica skoraj neopazna, a včasih je prav ta še večja nadloga, saj se na silo zaletava v konjeva ušesa in nozdrvi. Prav ta mušica se neprijetno zaleti v oči ali grlo kolesarjev. Mušice se pritrdijo v konjevih ušesih, na seskih, prepuciju ali ob popkovnem vrtincu in nekaj ur pijejo kri. Za seboj na koži pustijo iztrebke in majhne ranice, ki lahko povzročijo alergije (na primer poletni ekcem pri islandskih konjih) ali vnetja.
Že od nekdaj konjem in tudi drugi živini na paši letijo okrog glave celi roji muh, ki jim pijejo tekočino iz kotičkov oči ali nozdrvi. Nagnetejo se v tolikšnem številu, da je od daleč vse videti črno. Domača muha se razmnožuje zelo hitro. Samica lahko v svojem kratkem življenju izleže do 500 jajčec. Odlaga jih v odpadke, pogosto v gnoj, iztrebke in ostale razpadajoče organske snovi. Iz jajčec prilezejo ličinke že po 24 urah, hitro zrastejo in se zabubijo. Novi rod se pokaže že po 10 do 14 dnevih. Njihova življenjska doba je v povprečju od dveh tednov do enega meseca. Zato je pomembno, da iz pašnikov in ostalih površin, kjer se konji zadržujejo, če je le mogoče (vsaj deloma) redno odstranjujemo sveže iztrebke, ker so idealen vir za odlaganje ličink – topel in vlažen.
Kako si konji sami pomagajo?
Konje na pašniku vidimo pogosto postavljene vzporedno enega proti drugemu, prijatelji z glavo ob repu in tako drug drugemu podijo muhe iz oči in občutljivih predelov glave. Za žrebičke so muhe še posebno nadležne. Sploh prvih nekaj dni, ko pridejo na svet iz prijetnega okolja varne maternice, jih lahko opazujemo, kako jezno topotajo z nogami po tleh, stresajo glave in repe, a zaman, saj so muhe preveč vztrajne. Od časa do časa se zatečejo k mami pod rep in si tako vsaj za nekaj trenutkov olajšajo to tegobo. Če imajo konji na pašniku napajalno mesto, kjer je vedno nekaj zgaženega blata, imajo tam možnost za valjanje. Tako blato, ko se posuši, naredi zaščito proti insektom. Na žalost pa za pike najbolj dovzetna mesta ostanejo običajno čista.
Kako lahko pomagamo
Zelo učinkovita rešitev za mušice v ušesih so naušniki iz blaga, ki jih kupimo v trgovinah s konjeniško opremo ali zadrugi (od 8 do 20 evrov za kos), Konju jih pritrdimo z »ježki« na oglavko. Naušniki ali čelniki z resicami pomagajo še pri odganjanju muh iz oči. Lahko jih naredimo sami. Na trgu lahko danes kupimo tudi masko za na glavo ali mrežasto odejo, s katero pokrijemo celega konja. Čeprav so konji s tako odejo videti kot vesoljci, je to dobra zaščita. Nekateri konji zelo hitro ugotovijo, da jim to ustreza in če jim maske ne nadenemo, želijo takoj nazaj v hlev.
Z insekti se nekateri spopadajo z različnimi repelenti na osnovi bencola, mentola, citrusov ali drugih aromatičnih snovi. Pri njihovi uporabi bodimo previdni na morebitno alergično reakcijo kože. Priporočljivo jih je nekajkrat na sezono zamenjati, saj se insekti navadijo na vonj in niso več tako učinkoviti. Žal pa takoj, ko se repelent razdiši ali se konj spoti, postane ta zaščita neučinkovita.
Če je le možno, v bližini konj nimamo nepotrebnih virov stoječe vode (mlake, luže, smeti) saj so to odlična mesta za odlaganje ličink predvsem komarjev in obadov, tudi če je vode malo. Redno odstranjevanje gnoja ali svežih iztrebkov zmanjša možnosti za razmnoževanje predvsem muh in mušic.
Najbolj pogosto poškodovana mesta so tam, kjer je koža najmehkejša, manj porasla in tanjša – pri kobilah seski, področje okrog prepucija oziroma penisa pri kastratih ali žrebcih in po srednji liniji trebuha, v okolici popka, kjer imajo običajno konji dlačni vrtinec. Močno poškodovana mesta je priporočljivo izprati ali obrisati s čisto krpo, namočeno v raztopini joda in hladne vode. Nato pa namazati s hladilno kremo, ki vsebuje aloje vero ali mentol.
Pred dnevnimi krvosesi lahko konje zaščitimo tako, da jih spuščamo ven ponoči. Čez dan jih pustimo v hlevu. Seveda naj bo hlev odprt, prezračen, razmisliti pa moramo tudi o uporabljanju konja oziroma omogočanju miru in tišine v hlevu prek dneva. Na okna hleva lahko namestimo mrežo, ki jo uporabljamo tudi za pokrivanje paradižnika ali krompirja. Na ta način precej učinkovito zmanjšamo število insektov v hlevu. Mreža je učinkovita proti obadom in muham. Proti komarjem in mušicam mora biti pletena bolj gosto.
Staro provansalsko izročilo pravi, da pomaga, če v bližini hleva in pašnikov nasadimo sivko (lavando), saj naj bi eterična olja, ki jih ta rastlina oddaja, odganjala insekte. Vijolični cvetovi sivke pa polepšajo okolje.
Na pašniku pripravimo predele, kjer pustimo več dreves za senco in grmovje, da se konji lahko deloma skrijejo vanjo. Razmislite tudi o »čohalnih mestih«, saj piki insektov precej srbijo in skelijo. Čohalo lahko naredite tako, da na kol privijete staro krtačo ali metlo v višini konjevega hrbta ali kolkov. Nekateri konji kmalu ugotovijo, čemu je namenjena.