Kmetijstvo prihodnosti
Kaj se zgodi, ko se podnebje spreminja hitreje, kot se lahko kmetijstvo prilagodi? Kako zaščititi pridelke pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so pozebe, ki ne le ogrožajo pridelek, ampak tudi življenje kmetov? Podnebne spremembe so resničnost, s katero se kmetijstvo vsakodnevno sooča. A kot vedno se v izzivih skrivijo tudi priložnosti. In kaj, če bi te priložnosti nosile ime – digitalne tehnologije?
Kako digitalne tehnologije spreminjajo prihodnost kmetijstva
V okviru projekta Soočanje s podnebnimi spremembami v kmetijstvu ob podpori digitalnih tehnologij raziskujemo, raziskujemo in preizkušamo kako sodobne rešitve pomagajo kmetom obvladovati podnebne izzive. Kmetijstvo danes potrebuje več kot zgolj opazovanje vremenskih napovedi. S pomočjo satelitskih posnetkov, senzorjev in podatkov v realnem času je možno spremljati mikroklimatske razmere na poljih in pravočasno ukrepati. Kaj pa, če bi že pred zmrzaljo vedeli, kje in kdaj bo nastala nevarnost za pozebo? Takšne rešitve omogočajo natančno spremljanje naravnih pojavov in pravočasno prilagajanje ukrepov.
Slika 1: Milesight UG65 Slika 2: Milesight WS52 Slika 3: Milesight EM300
• senzor temperature in vlage Milesight EM300 LoRaWAN: ta izjemno natančni senzor je spremljal temperaturo in vlažnost v realnem času ter omogočal podrobno analizo okoljskih razmer tako na referenčnem (neogrevanem) kot na ogrevanem območju. Senzor je na sliki desno.
• pametna električna vtičnica Milesight WS52x LoRaWAN: pametna vtičnica je spremljala porabo energije ogrevalnih sistemov in omogočala daljinski vklop ter izklop, kar je podprlo učinkovito upravljanje in natančno spremljanje porabe energije. Pametna električna vtičnica je na sliki v sredni.
Preizkušanje zaščitnih tehnologij za pridelke
Testirali smo različne tehnologije za zaščito pridelkov pred zmrzaljo. Grelne žice, ki z neposredno bližino ogrevajo pridelke, so se izkazale za učinkovite, čeprav je njihova učinkovitost omejena. Vendar s svojo nizko porabo energije predstavljajo dostopen in enostaven pristop. Tako vsak neuspeh postane priložnost za izboljšave in napredek.
Infrardeče svetilke so lahko dobra rešitev za zaščito pridelkov pred zmrzaljo, ob tem pa ostaja izziv – kako jih narediti bolj energetsko učinkovite. To je pot, ki nas vodi v optimizacijo, da bomo v prihodnosti lahko uporabili energijo, ki bo hkrati učinkovita in okolju prijazna.
Žarnica Philips 175 W 3D-natisnjena vtičnica Namestitev v sadovnjaku
Mobilne vetrne turbine: novi pristopi v boju proti zmrzali
Zanimiva ideja je bila uporaba mobilnih vetrnih turbin, pritrjenih na traktor, za uravnavanje temperaturnih razlik. Čeprav so te naprave manj učinkovite od pričakovanj, so bile kljub temu dragocena informacija za nadaljnji razvoj. V prihodnosti bomo zagotovo našli bolj učinkovite načine uporabe naravnih virov, kot je zrak, za zaščito pridelkov pred ekstremnimi vremenskimi razmerami.
Slika: Mobilna vetrna turbina in postavitev senzorja
Obnovljivi viri energije – prihodnost kmetijstva
Obnovljivi viri energije, kot sta sončna in vetrna energija, so ključni za trajnostno kmetijstvo. Predstavljajte si sistem, ki zbira sončno in vetrno energijo ter jo shranjuje za napajanje zaščitnih ukrepov. Majhen hibridni sistem vetrne turbine in fotovoltaičnih panelov že danes omogoča preizkušanje takih rešitev v praksi, vendar bo potrebna še nadaljnja raziskava, da bo ta tehnologija postala resnično trajnostna in energetsko učinkovita.
Slika: Hibridna vetrna turbina Darwin
Rezultati in izzivi prihodnosti
Prvi rezultati raziskav so pokazali, da digitalne tehnologije, kot so senzorji, satelitski posnetki in umetna inteligenca že omogočajo boljšo prilagodljivost kmetij na podnebne spremembe. Vendar pa kljub napredku potrebujemo nov pristop k razmišljanju. Digitalizacija odpira vrata trajnostnim praksam, vendar nas čakajo še številni izzivi.
Ključni izzivi so:
• kako narediti digitalne rešitve, dostopne vsem kmetom;
• kako optimizirati tehnologije za spremljanje ekstremnih vremenskih dogodkov;
• kako vključiti obnovljive vire energije v kmetijske prakse?
Digitalizacija je pot, ki vodi k bolj trajnostnemu in odpornejšemu kmetijstvu. S pomočjo tehnologij bodo kmetje sprejemali informirane odločitve, ki omogočajo boljše obvladovanje podnebnih sprememb in ohranjanje ravnovesja z naravo.
Trajanje projekta: Od 18. 5. 2022 do 19. 5. 2025
Vrednost projekta: 280.567,66 EUR
Financerji projekta: 89,90 % upravičenih stroškov projekta krije Program razvoja podeželja 2014 – 2020 (80 % krije Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % pa Republika Slovenija), 10,21 % je lastni vložek partnerjev.
Podukrep: 16.5
Avtorji Alenka Berložnik, Zavod SLOKVA, so. p., dr. Jurij Rakun in mag. Benjamin Založnik, oba Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru, dr. Peter Lepej, visokotehnološko podjetje AMPS in Vesna Klančnik, kmetija Klančnik