Ključ do zdravja in visoke mlečnosti molznic je na krmilni mizi
Osnovo dobrega krmnega obroka predstavlja kakovostno pripravljena in konzervirana osnovna krma. Posebej zdaj, v vročih poletnih mesecih, ko se nepravilno pripravljena krma še močneje segreva in je zdravstvenih težav v hlevu še več. Velik poudarek moramo v poletnih mesecih pri opravilih v hlevu nameniti pripravi krme, vodi, svetlobi, zračenju, kakovosti krme, živalim ter zatiranju muh in ličink.
Kako polagamo krmo
Krmo lahko polagamo na različne načine, in sicer klasično, pri čemer moramo upoštevati pravilni vrstni red krmljenja, ter samopostrežno z mešalno-krmilnimi prikolicami. Pri vseh načinih krmljenja pa moramo uporabljati kakovostne sestavine. Le z dovolj sveže pripravljene kakovostne krme lahko dosežemo visoko mlečnost, dolgoživost in zdravje živali. Prav tako moramo skrbno odstraniti morebitno plesnivo krmo. V veliko pomoč so nam lahko dodatki na osnovi organskih kislin, ki preprečujejo pregrevanje krme v mešalno-krmilnih prikolicah. Pri mešanju z mešalno-krmilnimi prikolicami moramo paziti, da ne zmešamo preveč krme naenkrat. Mešamo in krmimo živali večkrat dnevno. Pomembno je, da v prikolici ne puščamo krme, saj se ta hitro pregreva.
V obdobjih vročega vremena lahko spremenimo način krmljenja. Predvidene količine krmil je koristno krmiti v več manjših dnevnih obrokih. Kravam ponudimo krmila posebne kakovosti, ki vsebujejo zaščitene maščobe, v vampu nerazgradljive beljakovine, niacin, biotin in betakaroten. Potrebe po natriju in kaliju se v vročem vremenu povečajo, zato je potrebno preveriti obrok. Kadar imajo živali na voljo svežo krmo, je zaužijejo več, vzbudimo jim večje zanimanje, in če se pri krmilni mizi dobro počutijo, bodo tam pogosteje in tako bodo pojedle več krme. Pomembno je, da obilnejše obroke ponudimo zjutraj in zvečer, zaradi tega, ker je takrat v hlevu ugodnejša klima in živali raje segajo po krmi. Molznice naj imajo krmo na razpolago tudi preko noči.
Žival naj zaužije tudi manj močno krmo
V poletnih mesecih se pogosto zgodi, da se zauživanje voluminozne krme zmanjša, posebno takrat, kadar imajo živali sočasen dostop do močnih krmil, in da se to ne bi zgodilo, jim moramo ponuditi voluminozno krmo zelo dobre kakovosti. Zadostno zauživanje slabše voluminozne krme dosežemo tako, da jo narežemo in pripravimo popolno krmno mešanico (TMR, enolončnica), kar je za zdaj najboljši način, da preprečimo kravam selektivno zauživanje krmil. Dobro pripravljen TMR-obrok lahko vsebuje najmanjše priporočene količine vlaknine, s katerimi povečamo zauživanje suhe snovi obroka, pri tem pa zmanjšamo nevarnost presnovnih bolezni in nihanj pH na kar najmanjšo možno mero. Večjo konzumacijo in stimulacijo vampa dosežemo tudi z dodajanjem pivskega kvasa ter kvasovk (Saccharomyces cerevisiae), ki porabijo škodljiv kisik v vampu, povečujejo biomaso, optimirajo sestavo mikroflore, izboljšujejo izkoristek hranilnih snovi in razbremenijo metabolizem jeter. Sladkorji (npr. melasa, sladoliq) so hitro dostopni vir energije za celulitične bakterije v vampu, izravnavajo preveliko razmerje med škrobom in celulozo, izboljšujejo prebavo surovih vlaken v vampu in povečujejo biomaso v njem. Tudi z uporabo sestavin, ki vsebujejo velike količine vode, kot so sveže pivske tropine, silaže in sveža trava, ali z dodajanjem vode suhim obrokom se izboljša zauživanje krme in zmanjša prebiranje sestavin obroka. Pri tem namreč seno vodo vpija, zato se izboljša njegova okusnost. Skupna vsebnost vlage naj ne presega 500 do 550 gramov na kilogram. Pri večji vsebnosti vlage v obroku se namreč zmanjša zauživanje krme. Krmila z visoko vsebnostjo vlage se hitreje kvarijo, pokvarjena krmila pa živali odklanjajo, zato jih moramo vsak dan skrbno odstranjevati s krmilne mize. Zaradi nevarnosti kvarjenja silažo odvzamemo iz silosa neposredno pred krmljenjem, saj s tem preprečujemo gretje.
Nikakor ne smemo pozabiti na redno (dnevno) odstranjevanje ostankov krme; te vsaj trikrat na teden odstranimo tudi z drugih površin, saj takšna krma rada plesni, pri tem pa se razvijejo vonji, ki krave odvračajo od krmljenja.
Z Govedorejskim društvom Maribor smo si na Petrovo, 29. junija, ogledali nekaj kmetij v okolici Maribora. Rejec Peter Hecl iz Orehove vasi nam je povedal, da si v poletnih mesecih pomaga tako, da pripravlja TMR-obrok z mešalno-krmilno prikolico iz kakovostno pripravljene travne in koruzne silaže, slame, mešanice žit, beljakovinskih komponent ter vitaminov z dodanimi kvasovkami. Krave ima razdeljene v dve skupini, in sicer prvo skupino krav z mlečnostjo do 25 litrov, drugo skupino pa nad 25 litrov. Drugi skupini krav, z mlečnostjo nad 25 litrov, dodaja propilen glikol in maščobe prek krmilnega avtomata. Zunaj pri hlevu ima pokrit prostor z ležišči, in sicer za presušene krave, katerim redči obrok s slamo. V poletnih mesecih vlaži krmo in tako povečuje ješčnost. Veliko pozornost namenja zatiranju muh, hlev pa prezračuje s štirimi ventilatorji. Zaradi dopolnilne dejavnosti na kmetiji mu zmanjkuje časa, da bi lahko pripravljal TMR-obrok dvakrat dnevno. Povedal je, da se je zaužitje (konzumacija) krme v vročem vremenu nekoliko zmanjšalo, zaradi tega pa se je zmanjšala količina mleka.
Potrebujete nasvet za prehrano živali? Lahko nam pošljete vprašanje na e-naslov: danica.kolaric@ario.net ali pokličete na GSM 051 478 608.