Kako najceneje namolsti več mleka?
Trenutno »zgodovinsko visoke« cene mleka seveda spodbujajo govedorejce k razmišljanju, kako prirejo mleka povečati. Pa ne samo kako ga več namolsti, ampak tudi kako to storiti najceneje. Govedorejske kmetije živijo od razlike med prihodkom in stroški prirejenega ter namolzenega litra mleka. Na koncu šteje dnevna količina namolzenega mleka, ki ga zagotavlja obstoječa čreda, po čim nižji lastni ceni. Dnevi se na koncu seštejejo v mesec, ko pride obračun mleka, ki ga naredi zadruga ali mlekarna.
Dolgoročen in načrtovan ukrep je strokovno in dobro delo v selekciji z izbiro najboljših živali, ki bodo imele največji potencial mlečnosti in najmanj težav z zdravjem ter odlične telesne lastnosti. Kratkoročni ukrepi pa so tisti, s katerimi poskušamo izkoristiti obstoječ rejski potencial živali, ki so v naših hlevih. Dobro zdravje živali in odlična krma so dejavniki, ki neposredno vplivajo na količino prirejenega mleka ter na njegovo kakovost.
Priprava krme iz koruze in iz travinja
Pri lastni pridelani osnovni krmi vplivamo na kakovost in količino z dobro tehnologijo ter z izbiro kakovostnejših koruznih hibridov. Poleg koruze pa je izredno pomembna odlična voluminozna krma, pridelana s travinja. Kot pri koruzi tudi pri travinju opozarjamo v zadnjih letih vse bolj na čas spravila in na postopke konzerviranja, ki morajo biti brez napak! Pri silažni koruzi moramo paziti, da ni premalo ali preveč zrela in da s spremljanjem dozorevanja ujamemo optimalno sušino celotne rastline med 33 in 35 odstotkov!
Pri spravilu travinja pa moramo enako paziti, da se travinje ne postara, ker s tem prav tako izgubljamo prebavljivost ter energijo in visokovredne beljakovine, ki jih lahko spravimo s pridelkom. Težave se lahko pojavljajo še pri konzerviranju krme, saj smo tako pri siliranju prve košnje in sušenju druge zelo odvisni od vremena. Pomladansko nestabilno vreme je prepogosto vzrok za poslabšano kakovost ob siliranju ali sušenju travinja. Tudi tu pazimo na zadostno osušeno rastlinsko maso za siliranje, ki mora biti dovolj uvela (vsaj 30 odstotkov SS).
Tudi pri pripravi sena delamo pogoste napake. Zaradi prepogostega in intenzivnega obračanja je seno lahko tudi slabše kakovosti. Pri travinju največjo hranilno vrednost predstavljajo listi trav in detelj. Če pretiravamo z obračanjem, izgubimo te najvrednejše dele, ki se zdrobijo in ostanejo na tleh. Velja pravilo, da najboljše seno pripravimo na sušilnih napravah. S sušenjem na tleh ne moremo pospraviti zadostne kakovosti sena. Tudi z optimalnimi postopki spravila slabe kakovosti krme ne moremo več popraviti! Ko krmimo slabo seno, se nam to odraža v manjši količini namolzenega mleka.
Čas spravila koruze
Pri koruzi pazimo predvsem na čas spravila, ki ima bistven vpliv na prebavljivost vlaknine ter zadostno vsebnost škroba v zrnju ter dolžino rezi (naj bo nad 10 milimetrov). Zrnje mora biti seveda zdrobljeno ali vsaj poškodovano, da govedo prebavi škrob, ki je zelo pomemben vir energije. Škrob je energetska komponenta v silaži, ki jo govedo 100-odstotno prebavi. Dolžina rezi koruznice ali vlaknine je pomembna za zdravje živali in optimalno delovanje vampa ter pogosto prežvekovanje goveda. Tudi sama intenzivnost prežvekovanja mase iz vampa ima na prirejo mleka neposreden vpliv. Stremimo za največjo vsebnostjo energije v silažni masi, ki jo sestavljata storž z zrnjem in vlaknina. Kakovostna vlaknina in njena vrednost (bolje prebavljiva celuloza in hemiceluloza) nam je bolje poznana šele zadnjih nekaj let. Pred odkritjem visoke vrednosti kakovostne vlaknine pri silažni koruzi francoskih raziskovalcev iz inštituta INRA so bili vsi žlahtnitelji koruze osredotočeni le na pridelek energije iz škroba, ki je zelo enostavno razumljiv in merljiv. Koruzo za zrnje so enačili s silažno koruzo, česar danes ne moremo več! Novo raven kakovosti med sortami silažne koruze predstavlja program »LG Animal Nutrition«, ki so ga v Sloveniji vpeljali pred tremi leti. Bolj kakovostne hibride koruze prepoznamo tudi po kratici LGAN ob imenu sorte. Program že kaže pozitivne učinke povečane prireje mleka med govedorejci. Večja ješčnost bolj kakovostne koruzne silaže in prirejenih več cenejših litrov mleka so glavni razlogi za intenzivno širjenje pridelave visoko prebavljivih sort koruze v intenzivnih rejah govedi.
Tehnologija spravila vpliva na kakovost krme
Ni dovolj, da z njive pospravimo največ energije, zelo pomembno je tudi, da jo znamo najbolje shraniti. Pomembna je hitrost polnjenja silosa, higiena spravila (brez vnosa nečistoč in prsti), zadostno tlačenje ter še boljše zapiranje silosa, da vanj ne vdira zrak. Zrak v silosu je najpogostejši vzrok za kvarjenje silaže. Od postopka konzerviranja je odvisno, koliko energije smo sposobni spraviti iz njive v silos in bo na voljo živalim za vzdrževanje in prirejo mleka ter mesa.
Sodobna prireja mleka in mesa postaja za govedorejce vedno zahtevnejša. Cilj najbolj naprednih govedorejskih kmetij mora biti pridelava kakovostne osnovne krme v obliki visokokakovostne koruzne silaže, kakovostnega sena ter še boljše travne silaže. Prireja mora biti čim manj odvisna od dodatkov krmil oziroma močne krme. Takšna prireja je praviloma tudi najcenejša in pomeni največji ostanek prihodka.
Semenarsko podjetje Agrosaat z vedno novimi sortami in semeni na trgu zagotavlja večjo kakovost osnovne krme, ki jo prinaša napredek v žlahtnjenju rastlin. Pri tem je še posebej osredotočeno na bolj kakovostno osnovno krmo: v silažno koruzo kot glavni vir energije ter v bolj kakovostno travinje, ki zagotavlja največji možni prirast in največjo možno prirejo mleka. Poznavanje potreb živali, njihovo dobro zdravstveno stanje ter dobro poznavanje rastlin, so nujno potrebni za to, da dosežemo visoko zastavljene rejske cilje. Ti morajo biti jasni: kako najceneje namolsti čim več mleka?
Čim bolj prebavljive vlaknine in škrob
Sodobne smernice žlahtnjenja silažne koruze so seveda usmerjene v čim večji pridelek silažne mase. Ostale zahteve za sodobne hibride so vse pozitivne agronomske lastnosti (odličen pridelek zrnja in škroba, odpornost na glavne bolezni, stabilnost, toleranca na stres, dober učinek »stay green« oziroma učinek zelenosti), po novem pa je nepogrešljiva lastnost vseh novih sort silažne koruze visoka kakovost čim bolj prebavljive vlaknine (koruznice) brez škroba in enostavnih sladkorjev. To lastnost označujemo s kratico DINAG. Žal naši laboratoriji za analize krme še vedno nimajo vpeljane najbolj razširjene svetovne metode za analizo kakovosti NIRS ali v prevodu »bližnje infrardeče spektroskopije«. Če je ta postopek standardiziran, daje uporabnikom analize, živinorejcem in prehranskim strokovnjakom, najboljše podatke, ki so primerljivi praktično po celem svetu. Na tem področju žal v Sloveniji še vedno zaostajamo za naprednimi kmetijskimi državami.
Energija za prirejo mleka in mesa iz zrnja – škroba, nam je najbolj poznana iz preteklosti. Škrob je za živali popolnoma prebavljiv in tudi najlažje merljiv. Na vsebnost škroba v koruzni silaži lahko vplivamo s časom spravila in višino žetve s kombajnom. Kasneje, ko spravljamo silažno koruzo ter višje, ko jo žanjemo, več je škroba v silažni masi. Normalne vsebnosti škroba v silažni koruzi so 250 – 350 gramov na kilogram suhe snovi (SS). Če to ugotovitev poenostavimo, to pomeni približno 30 odstotkov škroba v SS silažne koruze. Del zrnja v suhi snovi lahko enačimo kot del s popolno prebavljivostjo in predstavlja delež v skupni prebavljivosti rastline. Izjemna so leta z manjšo vsebnostjo škroba, na primer preteklo leto, ko so imele zaradi suše prizadete rastline manjše storže ali pa jih sploh ni bilo. Takrat rastlina do neke mere nadomesti pomanjkanje škroba s povečano prisotnostjo enostavnih sladkorjev v koruznici. Po raziskavah (Verbič in sodelavci, 2003) pa je bilo ugotovljeno, da takšna koruza zaostaja po energetski vrednosti za normalno v povprečju vsaj za 20 odstotkov. V takšnem primeru moramo energetsko revnejšo koruzno silažo »obogatiti« z dodatkom, dokupom zdravega zrnja! Vendar smo se letos spet poučili, da je poceni dokupljeno suho zrnje koruze, neznanega porekla iz sosednjih držav lahko zelo škodljivo za živali in prek mleka tudi za končnega potrošnika.
Pomen vlaknine v prehrani
Drugi, do pred nekaj let manj poznan, vendar zelo pomemben vir energije za prirejo mleka in mesa je vlaknina oziroma celične stene, ki sestavljajo liste in steblo. Vlaknina predstavlja približno 40 odstotkov zaužite SS pri živalih (400 g/kg suhe snovi). Zanimiva pa je velika razlika v kakovosti oziroma prebavljivosti celičnih sten – vlaknine (koruznice). Pri tem imamo v mislih celulozo in hemicelulozo ali z drugimi besedami vlaknino, topno v nevtralnem detergentu. Označimo jo s kratico NDF. Prebavljivost se giblje med 43 in 58 odstotki pri najbolj prebavljivi silažni koruzi. Razliko v prebavljivosti vlaknine strokovno merimo z vrednostjo DINAG, ki je poimenovanje za prebavljivost vlaknine brez škroba in enostavnih sladkorjev. En odstotek razlike v prebavljivosti vlaknine prinaša že razliko v prireji mleka za 0,14 NEL/kg SS. Razlike med vrhunskimi LGAN in klasičnimi hibridi pa so lahko kar 8 % NDF! V zadnjih letih je stroka rejce intenzivno opozarjala na zgodnejši čas spravila koruze pri skupni sušini med 33 in 35 odstotki, saj je skupna sušina pri spravilu koruze izjemnega pomena za njeno prebavljivost! Odgovor na te znanstvene izsledke in izzive je program LG Animal Nutrition, ki ga je Agrosaat uvedel na slovenski trg pred tremi leti. Koruze iz tega programa prepoznamo po rumeni nalepki in kratici LG Animal Nutrition na vreči semena. Program se med govedorejci nezadržno širi, saj daje dokazano pozitivne učinke v prireji mleka in mesa. Samo podatek, da je ta program v treh letih po uvajanju v Sloveniji zasedel že 25-odstotni delež v setveni strukturi silažnih koruznih sort je zelo zgovoren!
Rejski rezultati z več namolzenega mleka kažejo, da se je na kmetiji pametno odločati za pridelovanje koruznih hibridov s povečano prebavljivostjo LGAN (LG Animal Nutrition), saj kažejo enostavno povečano ekonomiko prireje iz bolj prebavljive organske snovi. Če povzamemo ugotovitve o prebavljivosti organske snovi, žival prebavi približno 70 odstotkov suhe snovi (30 odstotkov škroba in sladkorjev ter 40 odstotkov vlaknine), ki jo požre, ostalih 30 odstotkov pa gre v blato in urin. Iz teh 70 odstotkov, kar krava prebavi, pa je zelo pomembno, koliko energije lahko izkoristi za vzdrževanje in prirejo mleka ter mesa. Mero za skupno prebavljivost organske snovi strokovno poimenujemo z oznakami, kot VEM ali DOM. Energijo, ki jo krave porabijo za tvorbo mleka, strokovno imenujemo NEL ali Neto Energija za Laktacijo. To mero izražamo v megajoulih/kg SS in je večini rejcev že dalj časa dobro poznana, saj je enostavna za razumevanje potrebne energije za tvorbo mleka pri molznicah.
Hibridi LGAN – njihove prednosti
Katere pa so prednosti za rejce govedi, ki krmijo silažo LGAN, pred rejci, ki krmijo še vedno koruzno silažo iz klasičnih koruznih hibridov za zrnje? Zaradi boljše prebavljivosti organske snovi (boljša vlaknina in škrob) pridelajo na hektaru koruze več energije kot s klasično koruzo. Živali požrejo več, bolj prebavljive silažne koruze kot klasične, bolje prežvekujejo, prebavljivo vlaknino in so zato bolj zdrave (ni zakisanja vampa). Rejci namolzejo več mleka, ker so živali iz enega hektarja koruze bolje oskrbljene z energijo za tvorbo mleka. Mleko, namolzeno iz silažne koruze LGAN, je cenejše, saj dobijo živali več energije iz iste količine kakovostnejše osnovne krme.
Vse te strokovno podkrepljene ugotovitve so brez dvoma zadosten razlog, da se govedorejci lažje odločijo za setev hibridov LGAN, ki jih enostavno prepoznajo po rumenem znaku LG Animal Nutrition na vreči semena. Te hibride v Sloveniji zastopa semenarsko podjetje Agrosaat, ki jih je tudi vpeljalo v prirejo mleka in mesa.