Genotipizacija črede črno-bele pasme
GGI-Spermex se je na podlagi dolgoletnega sodelovanja odločil, da prek Govedorejskega poslovnega združenja (GPZ) omogoči novo genotipizacijo, in sicer za črede črno-bele pasme.
Odbira živali na osnovi genomskega zapisa je zadnje izjemno odkritje v selekciji govedi. Izjemna prednost je, da plemenske vrednosti dobimo že pri mladih živalih (po odvzemu tkiva, analizi in izračunu plemenskih vrednosti), kar pri klasični selekciji traja do šest let. Za odbiro bikov je ta metoda v uporabi že osem let. Sedaj pa je na voljo tudi v Sloveniji za ženske živali črno-bele pasme.
Poznavanje genetskih vrednosti posameznih živali in s tem celotne črede nam omogoča sprejemanje zgodnjih in pravilnih tehnoloških ukrepov v upravljanju črede:
- na osnovi povprečnih genomskih plemenskih vrednosti določimo strategijo rabe bikov, da intenzivneje izboljšujemo lastnosti, v katerih je čreda genetsko najšibkejša;
- hitrejše popravljanje najslabše lastnosti v čredi;
- ker poznamo genetske napake v čredi in pri posamezni živali, jih lahko izločamo ter preprečimo pojav škode zaradi njih v nadaljnji vzreji;
- izbiramo bika glede na sestavo beta in kapa kazeinov v mleku pri živalih v čredi, ki so BB in/ali A2A2.
Na osnovi poznavanja genomskih plemenskih vrednosti posameznih mladih ženskih živali – prihodnjih krav, lahko zelo zgodaj sprejmemo odločitev o njihovem namenu, in sicer:
- najboljše živali lahko namenimo za pridobivanje zarodkov;
- najboljšo polovico živali osemenimo s seksiranim semenom, da zanesljivo dobimo žensko potomstvo in tako razmnožujemo živali z nadpovprečnimi plemenskimi vrednostmi;
- na osnovi genomskih plemenskih vrednosti dobimo izdelan načrt parjenja in že prvič osemenimo žival z bikom, ki najbolj ustreza njenim plemenskim vrednostim;
- najslabše živali izločimo še mlade in tako prihranimo stroške za vzrejo slabih krav.
Genotipizacija ženskih živali v čredi nam omogoča hitrejši in zanesljivejši genetski napredek, izločamo genetske napake v čredi in poznamo sestavo kazeinov v mleku.
Zaradi večjega deleža osemenjevanja s seksiranim semenom lahko del krav osemenimo z biki mesnih pasem. Z genotipizacijo črede dosežemo večjo ekonomsko uspešnost prireje mleka.
Z genotipizacijo živali dobimo naslednje podatke:
- genetske napake in posebnosti: BLAD, Brachyspina, HH1, HH2, HH3, HH4, HH5, HH6, CDH, kapa-kazein, beta-kazein, gen za rogatost, gen za rdečo barvo;
- skupno plemensko vrednost (SPV);
- plemenske vrednosti za proizvodnjo: PV mleko (ML), kg mleka, maščoba %, maščoba kg, beljakovine %, beljakovine kg;
- plemenske vrednosti za funkcionalne lastnosti: dolgoživost (DLŽ), plodnost (PL), somatske celice (SC), telitev maternalno (TM), telitev paternalno (TP), iztok mleka (IZM), temperament (TEM), potek telitve paternalno (PTP), potek telitve maternalno (PTM), pogin telet paternalno (PGP), pogin telet maternalno (PGM), čas od telitve do prve osemenitve, uspešnost osemenitve, Non Return 56;
- plemenske vrednosti za zdravje: PV zdravje (RZhealth), PV vime (RZudderfit), PV parklji (RZhoof), digitalni dermatitis (DDontrol), PV plodnost (RZrepro), PV metabolizem (RZmetabo), PV zdravje teleta (RZcalfhealth)
- plemenske vrednosti za telesne oblike: skupna plemenska vrednost za telesne oblike (TL), za skupine telesnih oblik: mlečni tip, trup, noge, vime;
- plemenske vrednosti za posamezne linearne ocene (graf).
Vse plemenske vrednosti so izračunane na nemški bazi podatkov.
Prav tako dobi kmetija tudi povprečne vrednosti genotipiziranih živali in njihovo primerjavo z drugimi kmetijami v projektu.
Projekt KuhVision poteka že od leta 2016 za potrebe selekcije bikov – njegova baza podatkov je zanesljivejša. Podatki, ki jih pridobimo z genotipizacijo ženskih živali, so zelo koristni za dobro upravljanje črede, zato je danes na voljo vsem rejcem v Nemčiji in tudi v drugih državah, med katerimi je tudi Slovenija. Danes je v projekt vključenih že več kot 1472 rejcev in tedensko se jih priključi po 40. Genotipiziranih je že več kot 370.000 živali. Vsi podatki o živalih so zbrani v Vereinigte Informationssysteme Tierhaltung w.V. Izračunane genomske plemenske vrednosti za ženske živali se zelo dobro potrjujejo v njihovem fenotipu, kar si lahko ogledate v naslednjih grafih.
Graf 1: Mlečnost plemenic v prvi laktaciji glede na njihovo povprečno genomsko plemensko vrednost
Med četrtino povprečno najboljših in četrtino najslabših v genomski plemenski vrednosti za količino mleka je razlika v mlečnosti v standardni laktaciji 1641 kg.
Graf 2: Genomske plemenske vrednosti in vsebnost somatskih celic v mleku v prvih treh kontrolah prve laktacije
Četrtina živali z najvišjimi genomskimi plemenskimi vrednostmi za somatske celice je imela v povprečju 50 % manj somatskih celic v mleku kot najslabša skupina po genomski plemenski vrednosti (gSC). Podobna slika je tudi pri novih plemenskih vrednosti, kjer so genomske plemenske vrednosti za zdravje parkljev tesno povezane z obolevnostjo krav za digitalnim dermatitisom
Grag3: Genomske plemenske vrednosti za zdravje parkljev so tesno povezane z obolevnostjo krav za digitalnim dermatitisom
Iz grafa lahko razberemo, da je četrtina živali z najvišjo plemensko vrednostjo za zdravje parkljev več kot 50 % manj obolevala za digitalnim dermatitisom parkljev.
Dodatne informacije in prijave za vstop v projekt genotipizacije ženskih živali črno-bele pasme dobite na številki 041/366-505.