Dognojevanje žit – drugo
Medtem ko so imele pozimi in zgodaj spomladi kmetijske rastline na voljo bolj malo, če ne celo premalo talne vlage, bo s prihodom osrednjega pomladanskega časa iz dneva v dan bolj pomembno, da bo žito optimalno preskrbljeno tako s talno vlago kot s hranili. Odlično hranilo spomladi je dušik – kot motor za rast in razvoj. Glede na zgodnjo možnost prvega dognojevanja – že v drugi polovici februarja, ko so tla imela več talnih rezerv vode, saj je občasno padel kak liter dežja. Zdaj nas čaka drugo dognojevanje, ki naj bo prav tako opravljeno pravočasno, da spodbudimo hitro in dobro spomladansko razraščanje žita.
Posevki ozimnega žita so letos v začetku pomladi s prvim dognojevanjem dobili potrebno in ustrezno količina dušika. S prvim in pravočasno izvedenim dognojevanjem v času razraščanja žita smo vplivali na število žitnih stebel na kvadratni meter in tudi na boljšo zasnovo žitnih klasov. Kot smo že omenili, je dušik odločilno hranilo, ki v žitnih posevkih omogoča rastlinam kakovostno in dobro razraščanje ter nadaljevanje rasti po zimskem počitku. Kljub občutkom, da smo imeli pozimi toplo vreme, se premalo zavedamo, da se tla ogrevajo počasneje kot zrak in da potrebujejo kar precej časa, da se ogrejejo na konstantno temperaturo nad 8 ali nad 10 °C. V hladnih tleh žitne rastline ne morejo izkoristiti talnih zalog mineralnega dušika, vse dokler se tla konec marca in v začetku aprila ne ogrejejo čim bliže 10 °C. Pri posevkih žita se letos zaradi tople in suhe pomladi v februarju in marcu kolenčenje začenja bolj zgodaj. Zato poteka počasi in v daljšem času, kot bi to bilo potrebno, predvsem zaradi izsušenega vrhnjega sloja tal. Poleg tega dodatno slabo vplivajo še pomladanski vetrovi, ki intenzivno izsušujejo tla. Če ni dovolj padavin, prihaja do pomanjkanja vlage v območju plitvih korenin žitnih rastlin, to pa ima nepopravljive posledice za pridelavo zrnja.
Kdaj izvesti drugo dognojevanje ozimine? To je odvisno od splošnega stanja posevkov že vse od začetka spomladanske rasti, od nadaljevanja pomladi in prav tako tudi od tega, kdaj nam je uspelo dognojevati prvič in ali smo uspešno vplivali na nadaljnjo spomladansko rast in na razvoj žitnih posevkov. Da se slabše spomladanske razmere (suha tla) ne bi preveč negativno poznale ob žetvi, ne smemo odlašati z drugim dognojevanjem. Noči so večinoma še dovolj hladne in jutranja rosa pomaga pri raztapljanju granul mineralnega dušika, zato bo kmalu čas za drugo in potem tudi tretje dognojevanje žitnih posevkov.
Čas je za drugo dognojevanje ozimine
Posevke žit drugič dognojujemo v začetku kolenčenja, tj. takrat, ko na žitnih rastlinah najdemo prva kolenca, zgolj nekaj centimetrov nad tlemi. Posevki so v fazi kolenčenja, ko na rastlinah otipamo prvo ali tudi že drugo kolence. V tem času rastline nujno potrebujejo hranila, saj začenjajo oblikovati zasnovo klasov. Če rastline v takšnih trenutkih nimajo na voljo dovolj dušika, obstaja možnost, da se izoblikujejo manjši klasi, v katerih bo manj zrn in v njih manj plodnih cvetov, zato bo v nadaljevanju manj tudi zlatega žitnega zrnja. Z drugim dognojevanjem ozimnega žita pripomoremo tudi k večji absolutni masi zrnja ter prav tako k večji vsebnosti beljakovin.
Za drugo dognojevanje ozimnega žita je priporočljivo dognojevati s 30 do 70 kg N/ha pri ozimni pšenici, za ozimni ječmen, ozimno rž in tritikalo pa priporočamo vsaj za 10 % manjše odmerke.
Za drugo dognojevanje največkrat uporabljamo enostavna mineralna dušikova gnojila, kot sta KAN ali UREA, v količinah od 150 do 200 kg /ha. Za ta namen lahko uporabimo tudi gnojila YaraBela™ Sulfan 24 ali YaraBela™ Extran 26 ali 27.
Za večje odmerke dušika se odločamo samo pri bolj slabo razvitih in (zelo) redkih posevkih ozimine. V gostejših sklopih, kjer so se žitne rastline razvile močneje in bujno, priporočamo za 10 do 20 % manjše odmerke čistega dušika na hektar, da ne bomo dodatno poslabšali možnosti za dober razvoj močnih in čvrstih žitnih stebel.
Hitri rastlinski nitratni test
Za profesionalen in okolju primeren pristop se je za natančno določanje odmerka dušika za drugo dognojevanje tudi v Sloveniji v tehnologiji pridelave žita že uveljavil hitri rastlinski nitratni test ali N-min test. To je odličen pripomoček pri odločitvah, koliko dušika dodati. Medtem ko smo za prvo dognojevanje uporabili hitri talni nitratni test, je za določitev prehranjenosti žitnih rastlin z dušikom v času kolenčenja bolje uporabiti N-min test. Rezultat takšne analize pove, kako so rastline v trenutku vzorčenja preskrbljene oziroma prehranjene z dušikom. Tako ozimine lahko dognojujemo v skladu z dejanskimi potrebami po dušiku.
Kako naredimo N-min test
Za natančno določanje odmerka dušika za drugo in kasneje tudi morebitno tretje dognojevanje v maju zelo priporočamo, da pred dognojevanjem ozimnega žita naredimo hitri rastlinski nitratni test. Za takšen test (analizo) potrebujemo od 20 do 30 dobro in normalno razvitih rastlin (bili) ozimnega žita, ki jih napulimo na poljih in shranjene v vrečici prinesemo v pedološke laboratorije. Takšne analize že vrsto let opravljajo laboratoriji in tudi kmetijski svetovalci na terenu po vsej Sloveniji. Če se boste za hitro določanje nitratnega dušika odločili tudi vi, pokličite ali pa se odzovite povabilu pri najbližji kmetijski svetovalni službi.
Ne pozabite, pred vsakim spomladanskim dognojevanjem je priporočljivo preveriti tudi vremensko napoved. Posevkov ne dognojujemo ob ekstremnih spomladanskih vremenskih razmerah (večje napovedane količine padavin, visoke temperature zraka in suha ali zelo suha zgornja plast tal, daljše obdobje ekstremno nizkih temperatur (pozna slana) ipd.). V suhih razmerah je veliko boljše, da uporabimo možnost uporabe tekočih organskih gnojil, ki jih kombinirajmo s plitvim česanjem žitnih posevkov s česali. Z njimi bomo prekinjali zaskorjenost tal, zračili in redčili goste in pregoste posevke in nenazadnje njivo tudi mehansko razpleveljali.
Za drugo dognojevanje žitnih posevkov čedalje pogosteje uporabljamo tudi tekoča organska gnojila – gnojevko in gnojnico v odmerkih od 15 do 20 m3/ha. Gnojevko je dobro močno razredčiti, vsaj v razmerju 1 : 1 (voda : organsko gnojilo), da preprečimo nastajanje skorje in prekrivanje posevkov s predebelo plastjo organskega gnojila. Ob bolj suhih spomladanskih razmerah je dober vir dušika tudi gnojnica, saj je dušik rastlinam dodan v raztopljeni, tekoči obliki, tako prek listov kot prek tal. To lahko uporabimo tudi ob drugem dognojevanju, je pa boljše dušik v tem času dodajati z mineralnimi dušičnimi gnojili.