Dan travniških sadovnjakov
Danes, 30. aprila, bo po Evropi potekal prvi Dan travniških sadovnjakov. Z njegovo obeležitvijo se Slovenija na pobudo Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije pridružuje pobudi delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst). V ta namen so se povezale v delovno skupino vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji. Z obeleževanjem tega dne poudarjamo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst in širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški sadovnjaki v Evropskem prostoru.
Travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja, ustvarjajo mozaično podobo krajine, predstavljajo značilen element kulturne pokrajine v Sloveniji in so dragoceni elementi biotske pestrosti. Zaradi tradicionalne, naravi prijazne rabe imajo zelo pomembno vlogo kot življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. V posameznih drevesih domuje, gnezdi in se prehranjuje več kot 3.000 različnih živalskih vrst. So pomemben življenjski prostor za gnezdilke dupel, kot sta veliki detel in zelena žolna, ter druge ptice. Tako z vzdrževanjem in obnovo travniških sadovnjakov prispevamo k ohranjanju življenjskega prostora ptic, med katerimi jih je sedem vključenih na seznam vrst Nature 2000; smrdokavra, veliki skovik, pivka, vijeglavka, pogorelček, rjavi srakoper in črnočeli srakoper. Posamezna drevesa v visokodebelnem sadovnjaku pa niso pomembna samo z vidika ohranjanja populacij ptic, temveč so življenjski prostor za različne rastlinske in živalske vrste, lišaje in mahove. Poleg tega imajo pomembno vlogo pri selitvi živali v prostoru, saj so povezovalni element v pokrajini med gozdovi, travniki in naselji. Izginjanje visokodebelnih dreves pomeni izgubo tradicionalne podobe kulturne krajine, sortne pestrosti in močan upad številčnosti populacij rastlinskih in živalskih vrst, vezanih na visokodebelne sadovnjake. Za te sadovnjake je značilna dvonamenska raba (paša ali košnja travnatih površin ob istočasni pridelavi sadja), pestrost sadnih vrst in sort ter strukturna raznolikost. Ker v travniških sadovnjakih praviloma prevladujejo stare sorte sadnega drevja (npr. bobovec, carjevič, krivopecelj, …), ti sadovnjaki prispevajo tudi k ohranjanju kmetijske biotske pestrosti in genske raznolikosti.
Finančna podpora za ohranjanje in oživljanje
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) priznava pomen travniških sadovnjakov in njihovo večnamensko funkcijo, ohranjanje in oživljanje teh sadovnjakov pa podpira že od leta 2001, ko se je začel izvajati Slovenski kmetijsko okoljski program. Travniški sadovnjaki so bili deležni podpore tudi v okviru kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2004–2006 in PRP 2007–2013 (vključno z ekološkim kmetovanjem). Ministrstvo ohranjanje travniških sadovnjakov skozi različne instrumente spodbuja tudi v tem programskem obdobju. Tako so travniški sadovnjaki upravičeni do neposrednih plačil in se jih varuje skozi sistem navzkrižne skladnosti. V okviru podukrepa M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva je možno dobiti finančno podporo za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje ekstenzivnih sadovnjakov in stroške oskrbe v prvem letu. V okviru podukrepa 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti (KOPOP) se izvaja operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki, ki je namenjena ohranjanju ustrezne oskrbe travniških sadovnjakov, s tem tudi ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter krajine in pomeni ohranjanje obstoječih kmetijskih praks. Višina plačila za operacijo Visokodebelni travniški sadovnjaki znaša 204,20 evrov/hektar letno. V letu 2020 je bilo v to operacijo vključenih 714 kmetijskih gospodarstev z 767 hektarji travniških sadovnjakov in izplačano 151.603 evrov. Travniški sadovnjaki so vključeni tudi v podpore v okviru ukrepa M11 – Ekološko kmetovanje. V okviru podukrepa M16.5 – Sodelovanje se izvaja Evropski inovativni projekt Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja, kjer je vodilni partner Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta v sodelovanju z desetimi partnerji, pilotni projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjak kot nova kmetijska praksa, kjer je vodilni partner Izobraževanje Tamara Urbančič s.p., skupaj s petimi partnerji in pilotni projekt z naslovom Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE), kjer je vodilni partner Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije s sedmimi partnerji.
Izpostaviti je še potrebno podukrep M10.2 – Podpora za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu, v okviru katerega poteka projekt Pregled, inventarizacija (načrtovanje v prostoru na podlagi dejstev) in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na kmetijskih gospodarstvih, ki ga izvaja Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Projekt, ki sicer zajema različne kmetijske rastline, je tesno povezan tudi s sadnimi rastlinami, saj je težišče dela v drugem letu trajanja projekta na sadjarskem področju. Cilj je evidentirati, katere sadne sorte (predvsem pri jablanah in hruškah) še imamo na terenu v Sloveniji, tako v obliki travniških nasadov, kot v obliki posamičnih dreves. Ta popis bo služil nadaljnji bodoči analizi, katere sorte so potencialno zanimive za obnove travniških sadovnjakov in za postavitev novih travniških sadovnjakov. Trenutno se za takšne nasade navadno uporablja sorte iz relativno ozkega nabora in pojavlja se velika potreba po razširitvi tega nabora.
Ministrstvo v tako imenovanem prehodnem obdobju 2021-2022 med programskim obdobjem PRP 2014-2020 in prihodnjim programskim obdobjem Strateškega načrta za obdobje 2023-2027 načrtuje še dodatne javne razpise za podukrepa M16.2 in M16.5, in sicer predvidoma v juniju 2021, kar bo lahko predstavljalo dodatno priložnost za vse organizacije, ki si prizadevajo za ohranitev travniških sadovnjakov v Sloveniji, ki bodo lahko naslovili svoje aktualne izzive v okviru projektov Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) in pilotnih projektov v sodelovanju s svetovalci in raziskovalci v tako imenovanem trikotniku znanja.
Zaradi izjemnega pomena tako za kmetijstvo, ohranjanje tradicionalne kmetijske kulturne krajine kot biotsko pestrost, bodo travniški sadovnjaki svoje mesto našli v Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki ga trenutno intenzivno pripravlja MKGP. Predvideno je, da bodo neposredna plačila, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, kakor tudi ekološko kmetovanje, vključevala podporo za travniški sadovnjake. Za to obdobje pa je v okviru neproizvodnih naložb predvidena tudi podpora za postavitev oziroma obnovo travniških sadovnjakov.