Žled – tisočletna škoda
Po mnenju ministra Židana trenutna škoda presega 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada.
Najprej bo treba odpreti (popraviti, obnoviti) 6000 km poti, in s tem omogočiti čim hitrejše spravilo podrtega in polomljenega drevja, kar bo verjetno trajalo več mesecev. Minister je tudi povedal, da je zakon o gozdovih trenutno odprt in bo prinesel nekaj nadgradenj in olajšav. Prevoznice se spreminjajo v dokument, ki ima funkcijo dobavnice. Ministrstvo pripravlja kar nekaj ukrepov za intervencijsko obdobje, ki naj bi olajšalo odpravo škode in tudi sanacijo prizadetih površin.
Stroka nekoliko umirja žogico in svetuje pri sanaciji.
Strokovnjaki mirijo, da se bo gozd presenetljivo hitro obnovil. 5000 kvadratnih kilometrov bolj ali manj uničenih gozdnih površin naj bi se po mnenju predstojnika katedre za gojenje gozdov oddelka za gozdarstvo na biotehniški fakulteti (dr. Jurij Diaci) obnovilo hitro. Hitrost s katero se gozd obnavlja naj bi že velikokrat presenetila.
Diaci meni, da poročila o katastrofalnih posledicah niso prenapihnjena in opozarja, da je štiri milijone kubičnih metrov običajni letni posek, lahko pa bi posekali približno šest milijonov kubičnih metrov lesa, saj je letni prirast osem milijonov kubičnih metrov.
Celotna škoda bo vidna šele, ko se bodo gozdarji lahko varno podali v gozdove. Diaci v nekaj mesecih pričakuje dokaj točne ocene škode in količine prizadetih površin in količin prizadetega gozda.
Najpomembnejše opravilo, ki ga mora opraviti stroka, je odstranitev poškodovanih in podrtih dreves. Delo v poškodovanem gozdu je veliko nevarnejše, kot v običajnih razmerah, zato Diaci opozarja, da naj delo opravijo strokovno usposobljeni ljudje, saj je že v normalnih razmerah preveč poškodb in smrti v gozdovih.
Tehnološki sanaciji naj bi sledila biološka obnova, tako naravna kot umetna (pogozdovanje). Diaci priporoča temeljit razmislek kako in s čim pogozdovati. Smreka ni najprimernejša za naše podnebje saj je podnebje pri nas pretoplo, in se smreka umika proti severu. Obenem opozarja, da je v slovenskih gozdovih vse preveč srnjadi in jelenjadi, ki poje veliko mladega rastja. Zlasti jelka se ne more več naravno obnavljati.