Za kmetijstvo 1,6 milijarde
Voditelji EU so danes končali večdnevna pogajanja o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2021-2027 in inštrumentu za okrevanje. Del napornih pogajanj je bil namenjen višini sredstev za skupno kmetijsko politiko, oziroma prihodnosti kmetijskega sektorja in podeželja. Sloveniji je uspelo na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je predlagala Evropska komisija maja 2018. Slovenija naj bi po trenutnih ocenah v naslednjem finančnem obdobju 2021-2027 prejela 1,6 milijarde evrov (v cenah 2018) oziroma 1,8 milijarde evrov v tekočih cenah. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je po zaključku pogajanj izrazila zadovoljstvo, da je Slovenija bistveno izboljšala predlog Evropske komisije glede sredstev za razvoj podeželja. Ob tem je spomnila, da je Slovenija s podporo večine držav članic na Svetu EU januarja 2019 Evropski komisiji naslovila zahtevo, da se sredstva za razvoj podeželja ne smejo zniževati.
Obdržali nominalno vrednost
Na področju Skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju 2014-2020. Hkrati je uspela bistveno izboljšati prvotni predlog Evropske komisije glede sredstev za ukrepe razvoja podeželja, ter v zadnjih urah pogajanj pridobiti dodatnih 50 milijonov evrov na tem področju.
Slovenija bo v obdobju 2021-2027 predvidoma imela na voljo za neposredna plačila sredstva v višini 921 milijonov evrov (tekoče cene). Ovojnica za sektorske programe v vinogradništvu je za nekaj odstotkov nižja, kot v sedanjem obdobju. Ovojnica za čebelarstvo pa se bo skoraj podvojila. Po lastnih izračunih tako lahko računamo na sredstva v višini 33,9 milijonov evrov za vinogradništvo ter in 4,5 milijona evrov za čebelarstvo v naslednjem 7-letnem obdobju.
Na področju razvoja podeželja kompromisni predlog prinaša 795,5 milijonov evrov iz večletnega finančnega okvirja, in dodatnih 75 milijonov evrov iz naslova inštrumenta za okrevanje.
Sredstva bo mogoče prenašati v različne stebre
V okviru pogajanj je bil dosežen tudi dogovor, da je možno prenašati sredstva iz neposrednih plačil na ukrepe razvoja podeželja in obratno. Iz neposrednih plačil, je možno prenesti 25% v II. steber ter dodatnih 15%, če bodo sredstva porabljena za ukrepe s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb in dodatna 2%, če sta namenjena za mlade kmete. Sredstva iz 2. stebra pa je mogoče prenesti v 1. steber (neposredna plačila), in sicer do 25%.
Ob tem je pomembno poudariti, da je Slovenija ves čas med pogajanji opozarjala na pomen razvoja podeželja, na nujnost zagotavljanja sredstev za izvajanje te politike in uspešno pridobila dodatnih 50 milijonov evrov sredstev v končnici pogajanj. Slovenija je že januarja 2019 na Svetu EU predstavila deklaracijo o razvoju podeželja in večletnem finančnem okvirju, k njej pa je pisno pristopilo še 16 držav članic. Slovenija je poudarila dodano vrednost ukrepov razvoja podeželja in s tem povezano vlogo te politike v pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okvirju, ob hkratnem zavedanju vseh novih izzivov, s katerimi se sooča EU. Z posebno z izjavo je pozvala Evropsko komisijo, naj ohrani obseg proračuna za razvoj podeželja na obsegu, ki je podoben obsegu v tem obdobju, da bo politika razvoja podeželja lahko še naprej odgovarjala na prihodnje izzive in zahteve do EU kmetijstva ter uspela.