Vlada RS sprejela Načrt razvoja namakanja v kmetijstvu
Vlada RS je na današnji dopisni seji sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023.
Z Načrtom razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 so določena območja, kjer je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno glede na primernost zemljišč za kmetijsko pridelavo, dostopnost vodnih virov za namakanje in interes kmetijskih pridelovalcev za namakanje. Priloga Načrta je tudi Program ukrepov za izvedbo Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023, v katerem so določena območja, kjer bo v obdobju do leta 2023 predvidoma potekala gradnja in obnova namakalnih sistemov, institucije, ki bodo skrbele za strokovno pravilno namakanje, napoved namakanja in izobraževanje o namakanju. Sestavni del Programa je tudi finančno vrednotenje navedenih nalog.
V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih 10.723 ha kmetijskih zemljišč, od tega je z namakalnimi sistemi z več uporabniki opremljenih 9.264 ha kmetijskih zemljišč, z individualnimi namakalnimi sistemi pa je opremljenih 1.459 ha kmetijskih zemljišč.
V Sloveniji se, razen na določenih območjih (Vipavska dolina, Bela Krajina, Krška kotlina), v preteklosti nismo soočali s konstantnim pomanjkanjem vode v kmetijstvu. Pogost pojav suš, ki so posledica podnebnih sprememb, pa vedno bolj vpliva na kmetijstvo, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe prebivalstva z varno hrano. Vpliv podnebnih sprememb na kmetijsko pridelavo lahko zmanjšamo z izgradnjo namakalnih sistemov, ki mora biti skrbno načrtovana in podprta s strokovno pravilnim namakanjem kmetijskih zemljišč.
Državni zbor RS je leta 2011 sprejel Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo si hrano za jutri«. Za zagotovitev usklajenosti politik in ukrepov je Vlada RS leta 2014 sprejela Strategijo za izvajanje resolucije ter s sklepom, ki je bil sprejet kot eden od ukrepov za odpravo in preprečevanje posledic vse pogostejših suš, zadolžila MKGP za pripravo Načrta in Programa.
V Načrtu so tako opredeljene prednostne naloge, ki bodo omogočile uresničitev z resolucijo in strategijo postavljenih ciljev, med katere spadajo tudi gradnja in posodobitev namakalnih sistemov, poenostavitev postopkov za gradnjo in posodobitev namakalnih sistemov, ureditev evidenc namakalnih sistemov s ciljem povečanja njihove izkoriščenosti, vzpostavitev službe za strokovno pravilno namakanje in napoved namakanja ter organizacijo izobraževanj o namakanju.
V Načrtu je podan tudi predlog območij za gradnjo namakalnih sistemov, in sicer na 9059 ha kmetijskih zemljišč za NS z več uporabniki in na 912 ha za NS s posameznimi uporabniki. Posodobitve namakalnih sistemov so načrtovane na 2471 ha kmetijskih zemljišč.
Za izvedbo Programa so namenjena izključno sredstva Programa razvoja podeželja 2014–2020, v katerem je namakanje opredeljeno v dveh podukrepih:
– podukrep M4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva
– podukrep M4.3 – Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva.
V okviru podukrepa M4.1 se izvajajo javni razpisi, v okviru katerih lahko investitorji kandidirajo za sredstva za izgradnjo individualnih namakalnih sistemov ter nakup namakalne opreme. V okviru podukrepa M4.3 se izvajajo javni razpisi, na katerih lahko investitorji kandidirajo za izgradnjo namakalnih sistemov z več uporabniki, vključno z vzpostavitvijo vodnega vira.
Cilj Programa je z razpoložljivimi sredstvi zgraditi 2467 ha namakalnih sistemov z več uporabniki in 348 ha individualnih namakalnih sistemov. Poleg tega je cilj tudi tehnološko posodobiti namakalne sistem z več uporabniki na 1273 ha kmetijskih zemljišč.