Svetovni dan oljk
Jutri, 26. novembra, obeležujemo svetovni dan oljk. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. V Sloveniji je oljkarstvo panoga z dolgo tradicijo in možnostmi za nadaljnji razvoj, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje tudi s kmetijsko politiko, z namenom, da bo panoga imela še naprej prihodnost ter ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu.
Oljkarstvo v Sloveniji…
… je omejeno na slovensko Istro in na del Goriških Brd ter Goriškega. Tu je tradicionalna kmetijska panoga, pomembna tako za trajnostni razvoj tega območja kot tudi za ohranjanje značilne sredozemske krajine in kulturne dediščine.
Oljkarstvo je panoga, ki ima razvojne možnosti, saj se površine oljčnikov iz leta v leto povečujejo in znašajo okrog 2.356 ha (potencialna širitev do 3.000 ha). Tehnologija pridelave oljk mora biti prilagojena neugodnim zemljiškim razmeram (majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase, severna pridelovalna območja) in je zahtevnejša kot pridelava na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije. V povprečju so oljčniki majhni (0,3 ha) in razdrobljeni, 75% oljkarjev ima manj kot 0,3 ha oljčnikov, le 2% oljčnikov je velikih nad 1 ha. Ekološka pridelava oljk je na 243 ha oljčnikov.
Letna količina oljčnega olja zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem suša, v 2014 izjemen napad oljčne muhe) v zadnjih štirih letih sicer ne kaže realnega stanja, v »normalni« letini pa znaša proizvodnja oljčnega olja do 700 ton, v letu 2018 je bila rekordna letina (do 1000 ton). Žal je letošnja letina zopet zelo slaba, saj naj bi skupni pridelek znašal le 30% lanske letine, na Goriškem in v Brdih pa le 10%. Vzrok temu strokovnjaki pripisujejo neugodnim vremenskim razmeram v času cvetenja, izmenični rodnosti in močnejšim napadom oljčne muhe.Rezultati večletne strokovne naloge Spremljanje kakovosti oljčnega olja v Sloveniji so pokazali, da med analiziranim oljčnim oljem približno 90% dosega najvišji standard – ekstra deviško oljčno olje.
Poraba oljčnega olja v Sloveniji je dober 1 kg na prebivalca letno.
V pripravi smernice za označevanje oljčnega olja
Namen smernic je podati praktične napotke za nosilce živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. Smernice so namenjene tako pridelovalcem, proizvajalcem, potrošniškim organizacijam kot tudi nadzornim organom.
Predlagano označevanje in kategorizacija oljčnega olja bo omogočilo tudi boljšo prepoznavnost posameznega izdelka med uporabniki.