Svet KGZS zahteva dodatnih 380 mio evrov
Na sedežu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pod vodstvom predsednika KGZS Romana Žvegliča danes potekala 2. izredna seja Sveta KGZS. Na njej so člani Sveta in strokovni sodelavci KGZS obravnavali nov predlog pristojnega ministrstva glede finančnega razreza Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Seja je bila predčasno prekinjena zaradi soglasnega strinjanja članov Sveta KGZS, da razpoložljiva sredstva niso dovolj za prilagoditev na nove zahteve skupne kmetijske politike. Svet KGZS zato zahteva takojšen sestanek s predsednikom Vlade Republike Slovenije.
Po mnenju članov Sveta predlagana višina sredstev ne omogoča ohranitve in posodobitve slovenskega kmetijstva. Člani Sveta KGZS zahtevajo dodatna sredstva v višini 380 milijonov evrov za obdobje sledečih pet let.
Člani Sveta KGZS ugotavljajo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS le delno upoštevalo predloge sprememb strateškega načrta, ki jih je podala zbornica. Članom zbornice tako niso znane vsebinske rešitve intervencij ter njihova višina. Pri ponovnem pregledu finančnega razreza je bilo znova ugotovljeno, da so za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja nujno potrebna bistveno višja sredstva, ki bodo omogočala primeren dohodek in standard dela ter življenja na kmetijah, zagotavljala več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij.
Zagotavljala pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočala prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu ter ohranitev podeželja in njegove poseljenosti.
Prav tako bodo omogočala ohranjanje kulturne krajine za namen razvoja turizma in zagotavljanje pogojev, ki bodo mlade obdržale na kmetijah ter prilagajanja podnebnih sprememb, ki jih kmetijstvo najbolj občuti.
»Kmetijstvo se nahaja na prelomnici. Predlog strateškega načrta je finančno podhranjen, nižanje sredstev bi dodatno ogrozilo preživetje kmetijske panoge,« meni predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je z izjavo ovrgel trditev, da je kmetijstvo vir emisij toplogrednih plinov. V času zaprtja sveta zaradi pandemije Covid-19 se je namreč opazno dvignila čistost ozračja kljub dejstvu, da je kmetijstvo delovalo v enakem obsegu.
»Kljub temu, da nam je Vlada RS že zagotovila določena dodatna sredstva, smo pri novem pregledu finančnega razreza strateškega načrta ugotovili, da je sredstev premalo,« zatrjuje predsednik Sveta KGZS Anton Medved.
»Čeprav je na kmetijskih razpisih možno pridobiti veliko sredstev in mnenju, da so dostopna ter omogočajo visoko stopnjo sofinanciranja, temu ni tako. Tako je bilo na enem od zadnjih razpisov za investicije namenjenega kmetijam (16. Javni razpis 4.1 Naložbe v kmetijska gospodarstva), zanimanje kmetij bistveno večje, kot je bilo razpoložljivih sredstev (111 oddanih vlog, 20 prejemnikov),« meni ekološki kmet in član Sveta KGZS Žiga Kršinar.
Razmere na trgu kmetijskih pridelkov so vse slabše in škarje cen se zapirajo v škodo kmetov. Za kmete to pomeni, da sami vse težje investirajo v razvoj kmetij, kar na dolgi rok pomeni konec pridelave in prireje. Manjši prihodki na kmetiji vplivajo na zasebno življenje družine, ki kmetujejo. Slaba ekonomska stabilnost onemogoča dvig osebnega standarda, ovira šolanje otrok in manjša možnost ustvarjanja družin ter motiva za kmetovanje novih generacij. Opuščanje kmetovanja pomeni tudi intenzivno zaraščanje Slovenije.