Sejem Agra – zelenjava, živila brez GSO, nagrada Ecotrophelia
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je na 50. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravilo posvet o tehnologijah namakanja zelenjave, predstavljene pa so bile tudi smernice pridelave zelenjave v Sloveniji. Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik je povedal, da namakamo več 1000 hektarov več zemljišč v zadnjem obdobju, a še vedno premalo. Nujno je ustrezno organiziranje in vključevanje stroke, saj je menda denarja za vlaganja na tem področju dovolj. »Potenciali so izjemno veliki, vse pa bo odvisno od strukture kmetijske pridelave, če bomo povečali površino z zelenjavo za dvakrat, potem bo temu moralo slediti tudi z namakanjem. Zdaj že spreminjamo zakone, tako bo možno namakalne objekte zgraditi bistveno hitreje,« je dejal Ravnik.
Namakamo več, a še premalo
V zadnjem programskem obdobju je Slovenija začela tudi finanačno spodbujati gradnjo velikih namakalnih sistemov. Tako je bil zgrajen in svojemu namenu predan namakalni sistem na območju Ormoža, kjer sedaj namakajo 450 hektarjev, v kratkem pa bodo odprli tudi sistem v Gorišnici. Več kot tisoč hektarjev bo obsegal namakalni sistem površin Kalce – Naklo, v Prekmurju pa bo večji sistem zgradilo Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Branko Ravnik je še poudaril, da je potrebno naprej ugotoviti kako primerni so obstoječi zadrževalniki in tudi, kako je organizirana pridelava zelenjave. »Če imamo nosilce dejavnosti, ki bodo pridelovali, potem bo namakanje samo po sebi umevno,« je dodal Ravnik.
Samooskrba se povečuje
Podatki kažejo, da je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo lani višja, in sicer je bila v letu 2010 31-odstotna, lani pa 37-odstotna. Alenka Marjetič Žnider, iz Agencije za kmetijske trge pravi, da je bil lani zabeležen majhen padec uvoza zelenjave in tudi, da je ostala pridelava tržne zelenjave ostala na enaki ravni, glede na leto 2010, se je pa povečala predvsem pridelava za lastno oskrbo gospodinjstev in na to spremembo naj bi vplivala tudi zavest, da je bolje kupovati domače. Torej je bilo delo, ki je bilo opravljeno v okviru zelenjavne verige, dobro sprejeto tako pri kupcih, kot pri trgovcih. Gledano v celoti, pa je bila pridelava zelenjave v Sloveniji večja za 44 odstotkov, kar je, kot opozarja Marjetič Žniderjeva, lahko tudi rezultat metodologije ocenjevanja – pregledali so uvoz zelenjave po mesecih in dobili jasno sliko kje so možnosti razvoja slovenskega zelenjadarstva v prihodnje.
Predstavili pa so tudi primer dobre prakse, kjer izkoriščajo obnovljive vire energije, predvsem geotermalne za pridelavo – to je podjetje Paradajz iz Prekmurja (celoletna pridelava paradižnika). Prav tako pa so predstavili udeležencem tudi razpis za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki omogoča financiranje malih namakalnih sistemov in postavljanje rastlinjakov.
Označevanje živil »pridelano/proizvedeno brez GSO
Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru je pripravil na sejmu AGRA je razvil zaseben standard, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od začetka pridelave do končnega živila. V sistem certificiranja so vključene mešalnice krmil, dobavitelji soje in drugih osnovnih sestavin, ki niso gensko spremenjene, trgovine in zadruge, ki skladiščijo, prodajajo in distribuirajo krmila, ki so lahko sporna zaradi vsebnosti in kontaminacije z GSO, živilsko-predelovalni obrati in njihovi podizvajalci ter kmetijska gospodarstva, ki tržijo neposredno živila z oznako »Brez GSO«.
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so namreč zaradi vpliva multinacionalk in farmacevtske industrije postali pomemben del pridelave hrane in krme po svetu. Pri ljudeh posledice uživanja živil, ki so bila pridelana s pomočjo GSO, še vedno niso dokončno raziskane, raziskave na živalih pa so pokazale negativne vplive na plodnost, rodnost in življenjsko dobo testnih živali. Ankete med potrošniki pa še vedno kažejo odklonilni odnos do hrane, ki vsebuje GSO.
Na posvetu na sejmu je Marina Koren Dvoršak povedala, da si potrošniki želijo vedeti, s kakšno krmo so bile krmljene živali, katerih produkte uživajo. Pridelava in predelava živil brez GSO se je v državah EU dobro uveljavila in že predstavlja konkurenčno nevarnosti slovenski živilsko-predelovalni industriji. Pri predstavitvi zakonodaje je izpostavila, da naša država ni prepovedala, ni pa tudi odobrila setve gensko spremenjenih rastlin. »Je pa naredila omejitev in po naših podatkih v Sloveniji še ni registriranega niti enega takega posevka,« je dejala Koren Dvoršakova, ob tem da so v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem popolnoma prepovedali setev gensko spremenjenih rastlin.
Mlekarna Celeia in tudi druge male mlekarne brez GSO
Standard, ki ga imajo v Mlekarni Celeia in v nekaterih manjših mlekarnah, je izključno dokument omenjenega inštituta. »Na ministrstvu še niso napisali takega predpisa, vendar upam, da se bodo zgledovali po Nemcih in Avstrijcih,« pravi Koren Dvoršakova. Slovenska ekološka hrana v Sloveniji je pridelana brez GSO in kmetje bi želeli to informacijo dodati na izdelke, kar pa jim predpisi ne dovoljujejo in s tem se našim ekološkim kmetom povzroča škoda, ker Avstrijci pa izdelke že opremljajo z oznako, da je proizvedeno brez GSO.
Prva je opravila certifikacijo Mlekarna Celeia, ki letno odkupi 90 milijonov litrov mleka, izključno slovenskega. »Odzivi potrošnikov so bili doslej zelo pozitivni. Od marca naprej, ko smo pripravljalno obdobje zaključili, smo pričeli s promocijskimi aktivnostmi. Že v prvem tednu so razne institucije, kot so šole in bolnišnice, pričele naročat naše izdelke označene z oznako »Brez GSO«. Ta certifikat je za nas in potrošnike dodana vrednost. Potrošnik ima pravico vedeti, kaj je v nekem izdelku. Po šestih mesecih je težko govoriti o rezultatih, vendar je odziv dober,« je dejala Alenka Krajnc, iz Mlekarne Celeia. Standard je pridobila tudi kmetija Kastelic iz okolice Novega mesta. Andrej Kastelic pravi, da je bilo certificiranje maja letos, na mlekomatu, ki ga imajo od leta 2009 nameščenega na kmetiji in potem, ko so namestili oznako brez GSO se jim je prodaja bistveno povečala. Imajo namreč neekološko kmetijo, z osnovno dejavnost za prirejo mleka. »Do maja letos nismo mogli prodajati pod to blagovno znamko, katero sedaj lahko oglašujemo, sicer pa smo že prej uporabljali krmila brez GSO tako, da je bilo mleko že do pridobitve tega standarda brez gensko spremenjenih vsebnosti,« je dodal Kastelic.
Podelili nagrade na tekmovanju EcoTrophelia Slovenija 2012
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je že četrto leto zapored razglasila najbolj inovativen živilski proizvod, ki so ga razvile ekipe študentov slovenskih univerz. Gre za tekmovanje EcoTrophelia Slovenija, katerega glavni namen je spodbujanje kreativnosti na področju inovativnosti v živilskem sektorju, razvoja novih živilskih proizvodov in timskega dela.
Letos je nacionalna ocenjevalna komisija, kateri je predsedovala dr. Tatjana Zagorc (GZS-ZKŽP), ocenila dva izdelka. O zmagovalcu je odločal seštevek ocen vseh članic komisije in sicer ocen pojasnjevalno-tehničnih dosjejev, javnih predstavitev in degustacije oziroma senzoričnih lastnosti posameznega izdelka. Za najbolj eko-inovativen izdelek je bil razglašen izdelek iz skupine sladkih namazov Bod’ moja – lešnikov namaz z medom in čokolado. Izdelek je sestavljen iz 85 odstotkov slovenskih surovin, saj so lešniki, med in olje oljne ogrščice izključno slovenskega izvora. Glavna sestavina namaza so lešniki, ki predstavljajo kar 40 % izdelka. Bod’ moja nosi tudi znak »slovenski lešnik«, ki ne govori le o slovenskem izvoru lešnikov, temveč tudi o visoki kakovosti le-teh. Zmagovalno ekipo študentov so sestavljali Mojca Zajc, Metod Burgar in Urša Švegl. Slovenijo bodo zastopali na evropskem tekmovanju EcoTrophelia Europe 2012, ki bo 20. in 21. oktobra 2012 na enem največjih mednarodnih živilskih sejmov SIAL v Parizu.Drugo mesto je osvojil izdelek z imenom Ajdovska deklica – žitna rezina z ajdo z okusom slive, prav tako inovativen, okolju prijazen, zdrav, tradicionalen in priročen izdelek.