Savinjska dolina in Dolenjska – po neurju
Državni sekretar mag. Aleš Irgolič si je danes ogledal posledice neurij z močnim vetrom in točo, ki so v minulih dneh prizadeli nekatera območja Savinjske doline in Dolenjske. Največ škode na Dolenjskem je toča pustila v vinogradih, poljih koruze ter na vrtovih, medtem ko je močan veter v zadnjih dneh julija pustošil po savinjskih nasadih hmelja.
Državi sekretar si je s sodelavci Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najprej ogledal in se seznanil s posledicami neurja na območju občin Vransko in Tabor v Savinjski dolini. Tam je obiskal kmetije v okolici Kaple in Ojstriške vasi, kjer je zlasti močan veter povzročil razdejanje v nasadih hmelja. Močno poškodovanih naj bi bilo dobrih 10 ha hmeljišč, kjer je veter v posameznih žičnicah pometal na tla prav vse rastline. Žičnice so ostale v večini nepoškodovane, razen izruvanih posameznih sider, ki pa na srečo niso povzročili rušenja hmeljišč. Sanacijska dela otežuje jo med seboj prepletene rastline po vrtincu vetra. Pridelek na teh padlih rastlinah bo zmanjšan zaradi zlomljenih stranskih poganjkov in ležanja rastlin v vodi, zaradi stoječe vode pa je prizadeta tudi struktura tal. »Ponovno privezovanje padlih rastlin je izredno težko in pomembno delo, saj se tako hmelj obvaruje pred boleznimi, kmetje pa bodo tako ohranili pridelek,« je v zvezi s sanacijo v izjavi za medije povedal državni sekretar.
»Ugotavljamo, da je 97 odstotkov hmeljišč zavarovanih. Ob tem pa je treba dodati, da letos država sofinancira zavarovanje žičnic in stebrov v višini 55 odstotkov, zato upamo, da je ta ukrep za kmete zanimiv in ga bodo koristili,« je o možnostih državne pomoči prizadetim hmeljarjem še povedal Irgolič.
Nato pa še v Žužemberk
Ogled je državni sekretar nadaljeval v dolenjski regiji, in sicer na širšem območju občine Žužemberk. Tam je minuli torek toča prizadela osrednji in najbolj kmetijski del občine, največ škode pa pustila na vinogradih, koruzi ter na vrtovih. Z obsegom škode se je mag. Aleš Irgolič na terenu seznanil na lokaciji kmetije Cirila Štrumbla. Po uvodnih ocenah je toča poškodovala okoli 35 ha vinogradov. »Država bo pomagala s predplačili za območja z omejenimi dejavniki. To bomo storili predvidoma v novembru,« je v pojasnilu povedal državni sekretar. Na terenu, sta se državnemu sekretarju pridružila tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Novo mesto Janez Pirc in župan občine Žužemberk Jože Papež.
Nevarnost pojava toče je na splošno v Sloveniji velika, naša država namreč sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat. Takšne, ki prizadenejo ozemlje nekaj km² nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.