Prosta pot za zveri na podeželju
KGZS z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke v zvezi z upravljanjem z veliki zvermi. V ustaljen način upravljanja z zvermi, ki je kljub pomanjkljivostim še omogočal sobivanje kmetov in velikih zveri na podeželju, je s svojimi odločitvami poseglo Upravno sodišče. Najprej je v Odloku o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave že dve zaporedni leti odpravilo prilogo, ki je urejala odvzem volka. Vlada, verjetno zaradi takšnih odločitev sodišča, v zadnjem sprejetem Odloku odvzema volka iz narave sploh ni predvidela in je s tem opustila ukrep odvzema volka kot del upravljanja z velikimi zvermi.
V zadnjih dneh starega leta je Upravno sodišče sprejelo še odločitev, da se začasno zadrži izvajanje odvzema rjavega medveda iz narave. Odlok je sicer predvideval odvzem 200 medvedov. To pomeni, da se z rjavim medvedom, ne glede na končno odločitev sodišča, ne bo upravljajo tako kot doslej, ko je to še omogočalo določeno mero strpnosti družbe, ki prebiva na slovenskem podeželju in ga tudi obdeluje. Zaradi zadržanja Odloka bo v vsakem primeru prišlo do manjšega odstrela in posledično do povečanja populacije rjavega medveda v naslednjih letih.
V preteklih letih je Slovenija z iskanjem ustreznega kompromisa z različnimi deležniki zagotovila ugodno stanje populacije volka in rjavega medveda ter hkrati zagotovila ustrezno raven sobivanja s človekom. Del upravljanja je bil tudi selektiven in omejen odvzem iz narave. Podeželsko prebivalstvo, še bolj pa kmetovalci, s tem niso bili najbolj zadovoljni, a je to vsaj malo olajšalo težave, ki jih povzročajo velike zveri na podeželju. Po zadnjih podatkih ugotavljanja številčnosti populacije medvedov pri nas v okviru projekta Din Alp Bear je v Sloveniji 975 medvedov (spomladanska številčnost). Populacija se veča in širi na nova območja, saj se je v zadnjih desetih letih povečala kar za 40 %, kar dokazuje, da je bil odvzem že do sedaj manjši kot prirast. Posledica tega je bila, da so doslej medvedi v povprečju dvakrat na leto napadli človeka. Kakšne bodo posledice morebitne prepovedi odvzema, ko se bo število medvedov občutno povečalo, se lahko samo ugiba. Slovenski prostor namreč ne bo prenesel 1.200 in več medvedov brez resnih posledic za življenje ljudi in podeželje. Še bolj se bo opuščalo kmetovanje in tradicionalne paše na planinah, s tem pa bomo izgubili kulturno krajino na pomembnem delu slovenskega podeželja.
Na KGZS sprašujejo, kdo je pripravljen prevzeti odgovornost za vse posledice takšnega neodgovornega upravljanja z velikimi zvermi.
Da bi preprečili skoraj nepopravljivo škodo, je KGZS prek svojih predstavnikov v Državnem svetu že sklicala sejo Komisije za kmetijstvo. Hkrati KGZS poziva vlado, da pri odločanju Upravnega sodišča izkoristi vsa pravna sredstva in zagotovi primerno upravljanje z velikimi zvermi ter zaščiti tudi prebivalce podeželja. Ustrezen odziv pa KGZS pričakuje tudi od Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora.