Poškodovna skoraj polovica gozdov
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je potekala novinarska konferenca, na kateri so v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko in meteorolog na Agenciji RS za okolje Branko Gregorčič spregovorili o zadnji ocenjeni škode oziroma stopnji poškodovanosti, ki jo je v slovenskih gozdovih povzročil žled, pripravi sanacijskega načrta, aktivnosti na področju gospodarjenja z državnimi gozdovi ter prednostnih nalogah pri saniranju gozda in meteoroloških aktivnostih v času žledoloma.
V. d. direktorja ZGS Damjan Oražem je povedal, da zavod še naprej zbira informacije na terenu o poškodovanosti gozdov zaradi žleda in hkrati pripravlja sanacijski načrt. Na podlagi sedaj možnih terenskih ogledov gozdov, ocenjujejo, da bo potrebno posekati 7.000.000 m³ poškodovanega lesa, 31 % iglavcev in 69 % listavcev. Ocenjujejo, da je žled povzročil za približno 194 milijonov evrov, vendar podrobnejšo oceno škode še pripravljajo.
Načrt sanacije
Pripravljajo pa tudi podroben načrt sanacije za poškodovane gozdove. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, kjer se lahko začne sanacija gozdov; območja gozdov, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oz. infrastrukturo, poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih delov dreves, ter poškodovano drevje ob vodotokih ter v okolici hudourniških strug, ki lahko ovira pretočnost.
Iglavce je potrebno posekati, izdelati in odpeljati iz gozda do 15. maja 2014, najkasneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo povečanje škod v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov.
Posek mogoč brez odkazila gozdarja
Lastnik gozda lahko posek močno poškodovanega drevja in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe ZGS, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod, oziroma pristojnega revirnega gozdarja. Je pa zavod je za najbolj poškodovana območja gozdov začel izdajati generalne odločbe za posek poškodovanega drevja. Objavili jih bodo na internetni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike Slovenije). V manj poškodovanih gozdovih bodo gozdarji na Zavodih lastnikom gozdov izdal individualne odločbe za posek. V njih so tudi navodila, kako se lotiti odpravljanja posledic ujme v gozdovih. Sicer pa lahko lastnik gozda dobi strokovno pomoč za izvedbo del pri na krajevni enoti ZGS.
Prikazi varnega dela z žago
Na ZGS bodo za poškodovane gozdove predvidoma do začetka aprila pripravil načrt sanacije, ki bo vključeval tudi načrt obnove poškodovanih gozdov, potrebnih negovalnih in varstvenih del v gozdnih sestojih. Ob tem je Damjan Oražem je ponovno opozoril, da naj se zaradi nevarnosti in zahtevnosti odstranjevanja poškodovanega drevja lotijo le usposobljeni lastniki gozdov, v nasprotnem primeru naj za to delo raje najamejo profesionalne izvajalce del v gozdovih. »Svetujemo, da se, zlasti v razdrobljeni zasebni posesti, lastniki gozdov pri sanaciji poškodovanega gozda povežejo med seboj. Lahko najamejo skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo tudi ugodnejši finančni rezultat pri prodaji lesa,« pravi Oražem in tudi, da zavod pripravlja prikaze varnega dela pri sečnji v ujmah poškodovanega drevja. Termini in lokacije tečajev so objavljeni na spletni strani ZGS, kjer so na voljo tudi vsi nasveti za varno delo v gozdu.
Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) pa je predstavila načrtovane aktivnosti sklada na področju gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki jih je prizade žledolom.
Nižja le akontacija koncesije za gozdove
Sklad upravlja s slabimi 20 % vseh gozdov Sloveniji. Na podlagi načrta sanacije gozdov, ki ga bo pripravil v ZGS, bo Sklad pripravil spremembo Programa izkoriščanja gozdov v lasti Republike Slovenije za leto 2014. Ta bo osnova po kateri bodo koncesionarji, ki imajo koncesije za izkoriščanje več kot 90 % vseh državnih gozdov, izvajali vsa potrebna dela, vključno s sanacijo državnih gozdov po žledolomu. To so na izredni seji, dne 12. 2. 2014, s sklepom potrdili tudi člani Sveta Sklada, ko so obravnavali problematiko škode v državnih gozdovih po ujmi, ki se je zgodila v dneh od 31. 1. 2014 do 3. 2. 2014. Poleg navedenega so tudi sklenili, da se zaradi izrednih razmer mesečna akontacija koncesijske dajatve za januar, februar, marec in april 2014, plačuje v znesku 80 odstotkov od izračunane koncesijske dajatve za leto 2014, pri čemer pa se bo obračun koncesijske dajatve kljub znižanju akontacije koncesijske dajatve za navedene mesece izvedel v skladu z 12. členom Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. Zaradi določanja prioritetnih aktivnosti v teh izrednih razmerah oziroma za nadaljnje odločitve in ukrepe bo Sklad vse koncesionarje pozval, da opredelijo svoje zmožnosti glede izvajanja sanacije državnih gozdov po snegolomu, vetrolomu in žledolomu.
Meteorolog na Agenciji RS za okolje Brane Gregorčič je povedal, da kazalci podnebnih sprememb kažejo, da se bo spremenila verjetnost pojava ekstremnih dogodkov, ki se sicer že pojavljajo in so se pojavljali tudi v preteklosti. Večina študij kaže, da se bodo v naslednjih desetletjih močno povečala razna tveganja, ki spremljajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo. Predvsem bo večja verjetnost neposrednih vremenskih stresov, kot so vročina, suša in neurja (tudi toča in viharni veter). Pogostost velikih poplav na območju Alp se bo povečala: danes stoletne vode bodo precej pogostejše.