Nepravilnosti v evidencah nepremičnin
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) opozarjajo, da kmetje ne morejo nositi bremena višjega davka na nepremičnine zaradi dejstva, da je zemljišče, ki je v naravi njiva, travnik ali druga kmetijska površina, ki jo kmet obdeluje, z občinskim prostorskim načrtom opredeljeno kot stavbno zemljišče. Zato pozivajo občine, ki tega še niso storile, da takoj pričnejo z urejanjem evidenc glede stavbnih zemljišč in jih posredujejo na Geodetsko upravo RS (GURS). Prav tako pozivajo GURS, da do 31. marca 2014 sprejme vse, ki želijo urediti podatke. V primeru, da to ne bo mogoče, predlagajo podaljšanje roka za urejanje podatkov. Na KGZS prav tako pričakujejo, da se bodo nedavni žledolom in še vedno trajajoče visoke vode že upoštevale pri vrednotenju nepremičnin v letošnjem letu.
Občine so v preteklosti določale gradbene parcele za stanovanjsko rabo, industrijske cone in podobno tudi mimo volje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ugotavljajo na KGZS. Zemljišča za gradnjo stavb pa imajo nekaj desetkrat višjo vrednost od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, obenem je davčna stopnja za zemljišča za gradnjo stavb 0,5 odstotkov, medtem ko je davčna stopnja za kmetijska zemljišča 0,15 odstotkov in za gozdna zemljišča 0,07 odstotkov. Po informacijah kmetov, ki so se na KGZS obrnili po prejemu obvestila GURS, so zemljišča za gradnjo stavb, ki se dnevno uporabljajo za kmetijsko dejavnost, vrednotena v več sto tisoč evrih. Informativni izračuni davka na nepremičnine pa predstavljajo zneske pet, osem in še več tisoč evrov davka na leto. KGZS je namreč že ob sprejemanju zakona opozarjala na nedorečenost modela vrednotenja in pomanjkljive podatke.
Do 31. marca 2014, ko je po Zakonu o davku na nepremičnine še čas za spreminjanje podatkov pred prvo odmero davka na nepremičnine, morajo občine, v skladu s Pravilnikom o določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list RS, št. 66/13, Pravilnik), prečistiti podatke o stavbnih zemljiščih. V register nepremičnin na GURS morajo občine posredovati podatke stavbnih zemljiščih, kjer je gradnja stavb dejansko možna. To so zemljišča, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč in je zanje sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki daje možnost gradnje stavb ali so komunalno opremljena, je na njih dopustna gradnja stavb in nimajo pravnih omejitev glede gradnje ali imajo že pridobljeno dokončno gradbeno dovoljenje.
V KGZS zato pozivajo občine, da takoj začnejo s postopki urejanja evidenc. Obenem zaradi neodzivnosti nekaterih občin opozarjajo, da lahko pobudo občini za ureditev poda tudi lastnik nepremičnine ali katera koli druga oseba. Kadar zemljišča skladno s kriteriji iz Pravilnika dejansko niso primerna za gradnjo stavb in bo ta podatek občina sporočila na GURS, bo takšno (po namenski rabi sicer še vedno stavbno) zemljišče v registru nepremičnin pridobilo nižjo vrednost: ovrednoteno bo kot kmetijsko ali gozdno zemljišče (model KME ali GOZ). Pri obdavčitvi nepremičnin bodo za takšna zemljišča uporabljene nižje davčne stopnje, kar pomeni tudi nižji davek.
Obenem v KGZS pozdravljajo novelo Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, saj predlog predpisa med drugim predvideva možnost spremembe vrednosti nepremičnin v primeru naravnih in drugih nesreč večje razsežnosti. Pričakujejo, da se bodo nedavni žledolom in še vedno trajajoče visoke vode že upoštevale pri vrednotenju nepremičnin v letošnjem letu. Strinjajo se tudi z javno razgrnitvijo razvrstitve zemljišč v zemljišča za gradnjo stavb in možnostjo Ministrstva za infrastrukturo in prostor za nadzor občin glede razvrstitve zemljišč v zemljišča za gradnjo stavb.