Naj kmetje delajo zastonj?
Višanje stroškov pridelave hrane in sočasno zniževanje odkupnih cen pri kmetu vodi kmetijstvo v brezizhoden položaj in kmetije pri takih cenovnih nesorazmerjih ne bodo preživele.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih. V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani.
Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.
S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020. Podatki za april 2021 pa kažejo še bolj neugodno sliko, saj so cene inputov v kmetijstvu glede na lanski april višje za 6,1 %.
Na drugi strani pa so odkupne cene kmetijskih pridelkov v prvem četrtletju 2021 po podatkih SURS-a v povprečju za skoraj 5 % nižje kot v prvem četrtletju 2020.
Cene živali so bile nižje za 3,8 %. Cene prašičev so bile celo za 25,5 % nižje kot v prvem četrtletju 2020. Nižja je bila tudi povprečna odkupna cena mleka. Cene rastlinskih pridelkov so bile v enakem obdobju nižje za 6,8 %. Najbolj so se znižale cene krompirja, nižje pa so bile tudi cene sadja (v povprečju za 4,9 %).