Mlečna konferenca o odpravi kvot
Odprava mlečnih kvot 31. marca 2015 je dejstvo, katerega pa se mlekarne in tudi kmetje premalo zavedajo. Vsaj tako smo lahko razbrali iz nastopov slovenskih strokovnjakov, predstavnikov kmetov, razen prof. dr. Staneta Kavčiča, ki je zastopa dve priznani rejski organizaciji na mlečni konferenci, ki je potekala v petek, 7. marca na Biotehniški fakulteti. Strinjamo se z besedami prof. dr. Emil Erjavec dejal: »Ugotoviti, kakšne bodo posledice za prirejo in predelavo mleka v Sloveniji in organiziranost naše mlečne verige, pa je čarovniški posel. Nihče nima steklene krogle, iz katere bi videl, kaj natančno se bo zgodilo.« Vendar pa moramo dodati, da se iz vsega povedanega, kar smo slišali, nihče, niti mlekarne, niti strokovnjaki ne pripravljajo na omenjeni datum. Pomirjujoče besede iz Evrope, da se ob odpravi kvot ne bo zgodilo nič posebnega, so se očitno vsem vtisnile v spomin, četudi je mag. Dejan Židan dejal: »Razen za… in v tem delu je Slovenija.« so vsi nekako preslišali.
Smo pa spet lahko poslušali, da se strokovnjaki in mlekarne še vedno ukvarjajo z odlivom mleka v Italijo, Hrvaško in Avstrijo, češ da je to z narodno-gospodarskega stališča slabo. Četudi jim ne zamerijo, da so šli po več denarja v tujino, pa so seveda mlekarne ostale brez prihodka od takega mleka. Tako da so besede Ivane Valjavec, predsednice GIZ mleko in izdelki, da bi bilo precej drugače, če bi bila naša soseda Romunija, ne pa Italija, pri kmetih naletele na neodobravanje, kajti, če bi imele slovenske mlekarne trg za izdelke iz vsega mleka, ne bi dopustile odliva mleka v tujino in to s ceno, ne s politično direktivo in apeliranjem na kmetovo nacionalno zavest.
To je zbranim zelo jasno povedal prof. dr. Stane Kavčič, ki drugače od drugih meni, da tisti, ki mleko izvaža, ne uničuje domačega gospodarstva: »Če bi slovenske mlekarne lahko ponudile konkurenčno ceno, ga kmetje mleka ne bi vozili v tujino. V Sloveniji pa se odkupne cene s precejšnjo zamudo sledijo evropskemu trgu in je zadnja štiri leta približno štiri cente pod povprečno odkupno ceno v EU. Pri mlečnosti 6500 litrov na kravo je to 260 evrov dohodka na žival, če je mlečnost višja pa še več in to ni zanemarljiv izpad dohodka. Poleg tega pa smo v regiji, kjer mleka primanjkuje, in nihče ne more pričakovati, da bo vse cenovno tveganje prevzel kmet.« Za razliko od drugih je konkretno spregovoril tudi o odpravi kvot. »Odprava kvot za slovenijo ne pomeni nič dobrega. So učinkovit samoregulativni sistem, ki si vsa leta zagotavljale stabilen trg z mlekom in je bil za EU razmeroma poceni. V Sloveniji ta sistem ni nikoli pomenil neke omejitve prireje, zato od odprave kvot ne moremo pričakovati nobenih pozitivnih učinkov, je pa to mogoče možnost, za odpravo nekaterih drugih problemov, kot je partnerstvo v mlečni verigi? Če bomo nevarnosti, ki se nam nakazujejo z odpravo kvot, izkoristili za to, da se povežemo, bomo iz tega potegnili največ,« je dejal dr. Kavčič.
Zaključne besede ministra Dejana Židana, da pričakuje konkretne predloge s strani pridelovalcev in da tudi kaj naredijo, so po taki konferenci, ko dolge ure poslušamo veliko očitkov na račun zgodovine in ne izvemo prav veliko novega, logične. Bolj podrobno pa bomo to temo predstavili v tiskani izdaji Glasa dežele.