Letošnja moča bo pustila posledice tudi za naprej
Javna služba kmetijskega svetovanja v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je tam, kjer je bilo to možno, že opravila prve ocene škode na kmetijskih površinah. Ob izdatnih padavinah v septembru se je namreč pretekli teden položaj na kmetijskih površinah še dodatno zaostril, saj je prišlo še do novega razlitja rek in potokov po že tako razmočenih površinah. Tako je v prvih devetih mesecih tega leta padlo že več padavin, kot je dolgoletno povprečje za celo leto.
Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni možna setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje gnijeta. Zadnje poplave so skupaj z močo tako prizadele več kot 25.000 hektarjev kmetijskih površin, pri tem pa so najbolj prizadeta območja Pomurja (12.100 ha), Podravja (10.400 ha) in Dolenjske (1.300 ha).
Posledice pretirane moče in poplav se bodo poznale tudi naslednje leto, saj je dolgoročno uničena rodovitnost (struktura) tal, marsikje pa ne bo mogoče izvesti predvidenega kolobarja.
Za nameček se pri vseh kulturah zaradi obilne letine v sosednjih deželah kažejo pri poljščinah rekordno nizke cene, kar bo stanje v kmetijstvu še poslabšalo.
Posledice poplav in moče bi se bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme. Predvsem bi bil zaželen suh veter, ki bi osušil rastline in tla.
Težave in posledice moče:
• ni mogoče izvesti podukrepa KOP-ZEL (ozelenitev),
• uničevanje strukture tal,
• potrebna bo sprememba kolobarja,
• oljna ogrščica: trenutno je posejane samo 30 odstotkov predvidenih površin oljne ogrščice in še to bo potrebno v veliki meri preorati,
• na površinah, kjer trenutno ni stoječe vode, se pojavljajo tudi drugi škodljivci. Polži uničujejo posevke vznikle oljne ogrščice in delajo veliko škodo, sredstva za njihovo uničenje na njivskih površinah pa žal ni.
• oljne buče: buče, ki jih kmetovalci še niso pospravili, plavajo v vodi in so popolnoma gnile, tako da tega spravila več ne bo mogoče opraviti. Tudi tam, kjer voda ne stoji, so razmočena tla in kmetovalci ne morejo do buč. Ob odprtju take buče pa ugotovimo, da je seme popolnoma gnilo.
• koruza: ponekod se pojavlja problem fuzarioz, koruzne bulave sneti in mikotoksinov. Obstaja celo bojazen, da kmetje v tem letu ne bodo mogli požeti koruze.
• setev ozimnih žit je zelo vprašljiva.
Nasveti
Lažja tla se bodo ob ustreznem vremenu primerno osušila v treh dneh, težja tla pa v enem tednu. K večjemu izhlapevanju vode bi pripomogel južni topel veter, a to velja le za tla, ki niso bila poplavljena.
Če se bo vreme stabiliziralo in tla primerno osušila, je do 25. septembra še mogoče posejati za ozelenitev (podukrep ZEL) mešanico Lansberške zmesi (ozimna grašica, inkarnatka in mnogocvetna ljuljka), TDM, krmni listnati ohrovt starška, perko in različne samostojno setve trav v mešanici s črno deteljo in belo deteljo.
Po 25. septembru za ZEL svetujemo setev mnogocvetne ljuljke in samostojnih trav brez detelj, saj je setev detelje po tem datumu zelo tvegano.
Nasveti o tem, kako ravnati s poplavljenimi površinami, pridelki in krmo, so objavljeni v Tehnoloških navodilih za kmetovalce na poplavljenih območjih na spletnih straneh KGZS in območnih zavodov.