Lesne davčne utaje kmetov?
Sredi decembra sta Carinska uprava RS in Davčna uprava RS objavili poročilo o nadzoru na področju prodaje lesa, ki sta ga opravili s skupnimi akcijami na terenu, v katerih sodelujejo carinski mobilni oddelki in davčni inšpektorji. Aktivnosti so bile pripravljene na podlagi podrobnih analiz pridobljenih podatkov in usmeritev, ki si jih je vnaprej zastavila za ta namen posebna projektna skupina znotraj davčne in carinske uprave.
Carinski mobilni oddelki so v obdobju od 26. 11. do 9. 12. 2012 po vsej Sloveniji opravili 99 poostrenih kontrol, kjer so se osredotočili tudi na področje transporta lesa iz gozda do kupca. Poleg primerov, kjer obstaja utemeljeni sum dela na črno, so ugotovili tudi več sumov zaposlovanja na črno. Slednjih je bilo 19 oziroma skoraj 20 odstotkov. Ugotovili so, da delo opravljajo brezposelne osebe, upokojenci ali osebe, ki so zaposlene pri drugem delodajalcu.
Na podlagi že opravljenih davčno inšpekcijskih nadzorov na tem področju je bilo v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 10. 2012 v 993 nadzorih na področjih posredništva in trgovine na debelo, kamor spada tudi trgovina na debelo z lesom, v postopkih nadzora dodatno ugotovljenih za 21,9 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti (povprečno 22.058 evrov na nadzor). Nadzori so bili opravljeni tako pri družbah, pri samostojnih podjetnikih ter tudi pri kmetih. Pri kmetih je bilo v povprečju v tej dejavnosti dodatno ugotovljeno 51.248 evrov dodatnih davčnih obveznosti na opravljen nadzor.
KGZS zahteva dodatna pojasnila
Na zapisane ugotovitve se je takoj odzvala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki v svojem sporočilu za javnost izraža ogorčenje nad posplošenim in zavajajočim prikazovanjem kmetov kot največjih krivcev za davčne utaje pri trgovini z lesom. KGZS meni, da so kršitve pri plačevanju davčnih obveznosti pri prodaji lesa zaradi majhnosti kmetij v Sloveniji v takšnem obsegu skoraj nemogoče. Tolikšne kršitve, ki so bile ugotovljene, so možne le pri drugih dejavnostih v gozdarstvu povezanih z odkupom lesa, storitvah sečnje, spravila in prevoza gozdnih lesnih sortimentov. Iz poročila ni bilo jasno, kateri kmetje so bili nadzorovani, koliko jih je bilo vključeno v nadzor in kakšne vrste kršitev so bile ugotovljene. Zato KGZS nasprotuje takšnemu pomanjkljivemu poročilu, ki zavaja javnost, saj ugotovitve niso dovolj natančno predstavljene in mečejo slabo luč na vse kmete. Menijo tudi, da pri kmetih ni moglo priti do takšnih kršitev, saj kmet kot lastnik gozda pri prodaji svojega lesa (hlodov) ne plačuje davka na dodano vrednost (DDV), ker je obdavčen že s katastrskim dohodkom.
Nekateri lastniki gozdov lahko uveljavljajo pravico do povračila pavšalnega nadomestila ob prodaji lesa, tisti lastniki gozdov, katerih katastrski dohodek presega določeno vrednost (7500 evrov), pa so davčni zavezanci in morajo voditi tudi knjigovodstvo. Posamezni kmetje imajo tudi registrirano dejavnost povezano z gozdarstvom oziroma predelavo lesa ali pa opravljajo storitve drugim. Zaradi vsega navedenega na KGZS pričakujejo natančnejša pojasnila glede nadzora na kmetijah, da se bodo ugotovili pravi krivci za davčne utaje in da bo s tem seznanjena tudi javnost.