Denarja za slovensko kmetijstvo bo premalo
Evropska komisija je v začetku junija 2018 objavila sveženj zakonodajnih predlogov za Skupno kmetijsko politiko 2021-2027 (SKP), ki obsega tri zakonodajne predloge. Predlogi navedenih uredb sledijo ključnim usmeritvam iz sporočila Komisije o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva, ki je bilo objavljeno novembra lani. Komisija za Slovenijo predlaga 903 milijone EUR za neposredna plačila ter 716 milijonov EUR za politiko razvoja podeželja. Po tem predlogu bi se glede na sedanje obdobje znižala sredstva za neposredna plačila za 3,9% ter skoraj 15% za področje razvoja podeželja. Podobne izračune imajo tudi v Avstriji, kjer se bo drugi steber zmanjšal za skoraj 20%. Znižanje sredstev, zlasti za razvoj podeželja, je za Slovenijo previsoko in ne odraža ambicij reforme SKP, saj ne zagotavlja doseganja ciljev na področju kmetijstva. Za čebelarstvo pa je zgodba drugačna, saj je nacionalna ovojnica za financiranje čebelarskega programa zvišana iz sedanjih 383 tisoč EUR letno na okoli 650 tisoč. Slovenija bo podrobno oceno in stališča podala po temeljiti analizi tega predloga, v prihodnjem obdobju, ko bodo potekala pogajanja tudi v okviru Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo.
Sodobna SKP naj bi prispevala k prehodu v trajnostno kmetijstvo, ki bo še naprej zagotavljajo preskrbo z varno in kakovostno hrano, prispevalo k razvoju podeželja ter varovanju okolja in narave. Ohranja se sedanja dvostebrna struktura ter vsi ključni ukrepi obstoječe SKP. Ob tem naj bi z uvedbo novega izvedbenega modela, ki bo državam članicam omogočal več prožnosti pri izbiri ukrepov, dosegli tudi prepotrebne poenostavitve izvajanja te politike za kmete in administracijo. Novi izvedbeni model naj bi tudi prispeval k doseganju boljših rezultatov pri izvajanju posameznih ukrepov. Za Slovenijo je pomembno, da ključne reformne usmeritve prepoznavajo dodano vrednost te politike za doseganje skupnih ciljev EU. Slovenija bo oceno predlaganih vsebinskih sprememb podala na podlagi temeljite analize zakonodajnih predlogov. Pri tem bo ključno, ali bo novi izvedbeni model dejansko prinesel poenostavitve pri izvajanju ukrepov.
Nacionalne ovojnice
V zakonodajnih predlogih so že vključene tudi nacionalne ovojnice sredstev SKP, torej razdelitev sredstev EU po posameznih državah članicah. Evropska komisija za Slovenijo za prihodnje sedemletno proračunsko obdobje predlaga sredstva v višini 903 milijone EUR (oz. 803 milijone EUR v cenah 2018) za neposredna plačila, 38,5 milijonov EUR za programe v čebelarstvu ter vinogradništvu (34,2 milijona EUR v cenah 2018) ter 716 milijonov EUR za politiko razvoja podeželja (636,1 milijonov EUR v cenah 2018). Skupno sredstva znesejo 1.657 milijarde EUR za sedemletno obdobje (1.473,1 milijarde EUR v cenah 2018).
Sicer je Evropska komisija za SKP predlagala sredstva v skupni višini 365 milijard EUR (324,3 milijard EUR v cenah 2018), od tega 286,2 milijard za neposredna plačila in tržno cenovne ukrepe (254,2 milijard EUR v cenah 2018) ter 78,6 milijard za razvoj podeželja (70 milijard EUR v cenah 2018). V primerjavi s sedanjim obdobjem to pomeni znižanje za 5% za neposredna plačila ter 17% za politiko razvoja podeželja v tekočih cenah.
Evropska komisija je predlog dolgoročnega proračuna EU tokrat prvič predstavila tako v tekočih cenah, kot v stalnih cenah za leto 2018. To je storila zaradi večje preglednosti, a pri tem poudarja, da naveden cene predstavljajo dejanske zneske, ki jih bodo končni upravičenci prejeli iz proračuna EU. Letni proračuni EU in proračunski prispevki držav članic se vedno dogovarjajo v tekočih cenah. Stalne cene ne upoštevajo inflacije, uporabljajo pa se za primerjavo ekonomskega vpliva naložb skozi daljše časovno obdobje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano načrtuje prvo predstavitev zakonodajnih predlogov in javno razpravo 21. junija 2018. Podrobnejše informacije o dogodku bodo objavljene naknadno.