Aviarna influenca tudi v Sloveniji
Na ribnikih v Pragerskem so od 30. 12. 2016 do 1. 1. 2017 poginili trije labodi grbci (Cygnus olor), ki jih je prevzela Veterinarsko-higienska služba. Labodom so bili odvzeti vzorci (kloakalni in trahealni brisi) in poslani v preiskave na Nacionalni veterinarski inštitut v Ljubljano (NVI). Danes, 4. 1. 2017, ob 10.36 uri nas je NVI obvestil, da je v omenjenih vzorcih potrdil prisotnost virusa aviarne influence (AI) H5N8. Preiskave za določitev stopnje patogenosti še potekajo.
Čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane – EFSA predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi.
Do sedaj so visokopatogene podtipe aviarne influence H5N8 potrdili v naslednjih državah: Madžarska, Poljska, Hrvaška, Švica, Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Danska, Švedska, Finska, Francija, Rusija, Ukrajina, Romunija, Srbija, Grčija, Velika Britanija, Bolgarija, Slovaška in Irska. Švica in Irska imata primere le pri prostoživečih pticah, ostale države pa tudi pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu. Nizozemska in Italija sta pri prostoživečih pticah potrdili tudi visokopatogen podtip aviarne influence H5N5.
Dosledno izvajanje biovarstvenih ukrepov nujno
Največje tveganje za prenos aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirana krma in voda. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom (poginjene ptice, izločki prostoživečih ptic, …). Dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je temelj za preprečevanje vnosa AI v rejo.
Ker je to bolezen, ki se lahko prenese s prostoživečih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu, se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni in sprejelo sklep, da se na območjih OU Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi (zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogočiti dostop do vode, vendar je treba preprečiti stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi) ter krmi in napaja v zaprtih oziroma pokritih prostorih.
Tudi na preostalem ozemlju Slovenije je priporočljivo zadrževanje perutnine oziroma krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. Prav tako ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov AI na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetništvu s prostoživečih vodnih ptic preko kontaminirane obutve in obleke.
Da bi čim bolj zmanjšali možnost prenosa aviarne influence na perutnino in ptice v ujetništvu, upoštevajte sklepe Državnega središča za nadzor bolezni.