“Volna skozi čas” v Krajinskem parku Kolpa
V želji, da bi prebivalci Krajinskega parka Kolpa v kar največji meri izkoristili dane naravne danosti in rezultate svojega dela je javni zavod KP Kolpa že pred leti začel z izobraževanjem pozabljenih domačih obrti, pridobivanja certifikatov DUO pri Obrtni zbornici Slovenije in promociji izdelkov domače in umetnostne obrti iz tega področja. Uporaba materialov kot so lan, slama, ličkanje, vrbovje, vejevje, volna, konoplja in njihova predelava ne zahteva visokih vlaganj, le poznavanje velikokrat pozabljenih spretnosti in znanj. Kot taka pa je lahko tudi vir dodatnega ali celo osnovnega zaslužka.
Veliko aktivnosti KP Kolpa je bilo v preteklosti namenjenih tudi vzpodbujanju pridelave in predelave teh naravnih materialov in rezultat večletnega dela je bil prikazan na razstavi v Semiču, ki je potekala od 4. do 6. novembra 2011. Zelo opazen je bil premik iz preprostih izdelkov v moderne, na področju mode pa celo v vrhunske kreacije, ki so nastale predvsem ob oblikovanju Vite Ivičič, Tončke Jankovič in Eme Kraševec.
Razstavo so Javnemu zavodu Krajinski park Kolpa pomagali pripraviti s svojimi kreacijami in sodelovanjem na delavnicah: Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Tončka Jankovič, Vita Ivičič, Bernarda Ivičič, Marjana Cvirn, Klavdija Kanceler, Marija Vranešič, Alenka Vrlinič, Nežka Potokar, Angela Miketič, Slavica Jankovič, Ljuba Bunjevac, Katica Adlešič, Ema in Bojan Korošec, Boris Grabrijan.
In ali poznamo ovčjo volno?
Ovčja volna spada med najstarejša naravna vlakna z izjemnimi lastnostmi. Dolgo je bila ena od osnovnih surovin za izdelavo oblačil in tudi drugih življenjskih potrebščin. Volnena oblačila so nudila toplo zaščito za mrzle dni, volneni izdelki pa udobje in toplino v domovih.
S striženjem ovc dobimo runo, ki ga zvijemo in tako pripravimo za skladiščenje ali prevoz do mesta predelave. Glavna sestavina volne je keratin. Ostrižena volna vsebuje tudi umazane delce in maščobo lanolin. Zato jo moramo najprej oprati, nato pa jo zmikamo oziroma skrtačimo in nato spredemo v volneno nit, iz katere spletemo ali stkemo volnena oblačila ali pa mikanko uporabimo za polstenje.
Na kakovost volne predvsem vpliva pasma ovc pa tudi prehrana in pogoji za vzrejo. Volnena vlakna so dolga od 30 do 250 milimetrov, pri čemer dolžina ni odvisna samo od pasme ovc, temveč tudi od pogostosti striženja, kar velja tudi za debelino vlaken, ki znaša od 10 do 80 mikrometrov.
Volna ima veliko dobrih lastnosti. Volnena vlakna so trdna in nerada gorijo. Razteznost in prožnost volnenih vlaken sta večji kot pri vseh ostalih naravnih vlaknih. Volnene tkanine praktično ne vpijajo vode, volnena vlakna pa so sposobna zelo dobro sprejemati in oddajati vlago, s čimer v prostoru ustvarjajo ugodno klimo. Toplotna izolativnost volne je zelo dobra in ostane na visoki ravni tudi kadar se volna zmoči. 
Posebna lastnost ovčje volne je tako imenovano – z delovanjem vlage, mehanskim trenjem in visokimi temperaturami se vlakna mehansko skrčijo in trajno ustvarijo čvrsto površino. Vlakna so nakodrana in ohranijo takšno obliko tudi po njihovi predelavi v prejo.
Bili so časi, ko so pri skoraj vsaki hiši imeli kolovrat in krtače. Starejše ženske so v dolgih zimskih dneh predle volno, otroci pa so jim pomagali pri mikanju oziroma krtačenju volne in zvijanju v klopke. V Beli krajini pa so ženske nosile s seboj preslico in ob vsakem delu tudi predle volno ali lan. Danes na to gledamo skozi očala romantike, je pa to nepozaben del kulturne dediščine slovenskega naroda.
Odkrito lahko zapišemo, da kakovost volne slovenskih pasem ovc ni vrhunska, vendar je še vedno zadosti dobra za izdelavo lepih in uporabnih domačih volnenih izdelkov, ki jih v sodobnem času, ko se vedno bolj zavedamo vrednosti naravnih snovi, ponovno cenimo. Volneni izdelki niso samo uporabni in topli, ampak tudi lepi in z njimi lahko polepšamo svoj dom. Vse to in še več, pa so lahko ugotavljali tudi obiskovalci razstave v Semiču.