Več kot 200 prostovoljcev za obnovo Krasa
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je danes v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in Javnim zavodom Miren Kras vnovič organiziral vseslovensko prostovoljsko akcijo obnove gozdov na Krasu. Več kot 200 prostovoljcev je na četrti takšni akciji obnovilo del požarno opustošenega območja na Fajtem hribu ter zagotovilo dolgoročno zdravje in odpornost kraškega gozda. »Ponosni smo na uspeh dela v preteklih letih: prve sadike so se uspešno zarasle, gozd se obnavlja tudi naravno. Zato je današnja akcija prelomna, zadnja z intenzivno sadnjo, a z delom še nismo zaključili – prihodnja leta se bomo posvečali negi tega gozda, kar je enako pomembno za njegov razvoj,« je ob tem povedal vodja Centralne enote ZGS mag. Janez Zafran.
Na podlagi načrta sanacije, ki ga je ZGS pripravil po pregledu posledic največjega požara v zgodovini Slovenije leta 2022, so prostovoljci do danes v več kot 30 akcijah obnovili že 432 hektarjev pogorišča, med drugim z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst na 87 hektarjih ter s setvijo semena in želoda na dodatnih 345 hektarjih. S tem so preprečili razraščanje invazivnih vrst in erozijo tal ter ohranili podobo Krasa.
Direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik se je zahvalila vsem, ki že tretje leto zapored na vseslovenski akciji zvesto podpirajo prizadevanja po obnovi kraških gozdov: podjetjem, ki so podpisala Zeleno zavezo za trajnostno obnovo in jo dosledno izpolnjujejo, društvom, institucijam in posameznikom, ki so se udeležili vseh predhodnih akcij in tudi današnje. »Vsi s konkretnimi dejanji dokazujete, tudi svetovni javnosti, ki se je nedavno zbrala na podnebni konferenci v Braziliji, da vam je mar za naravo, za stisko lokalne skupnosti, za planet in nenazadnje boljši svet,« je poudarila Ariana Durnik in napovedala nadaljnje aktivnosti, kot je odprtje nove pohodniško-izobraževalne krožne poti Zeleno srce Krasa spomladi prihodnje leto. Prizadevanja vseh sodelujočih in spodbudne rezultate sta pohvalil tudi župan Občine Renče-Vogrsko Tarik Žigon in predstavnik Lovske družine Fajti hrib Darko Špacapan.
Sadili avtohtone, toploljubne in podnebju primerne sadike
Površino Fajtega hriba so v okviru pobude Skupaj za Kras obnavljali že v preteklih letih, saj gre (zaradi velike požarne ogroženosti) za eno od bolj poškodovanih območij. Letos so obnavljali še nekaj dodatnih površin, kjer sadnje še ni bilo, prav tako ne naravne obnove. Prostovoljci – zaposleni iz številnih podjetij, sodelavci ZGS in drugi – so tokrat na 5 hektarjih posadili 4000 sadik puhastega hrasta, cera in lipovca ter posejali seme maklena in lipe, že na začetku tega tedna pa so dijaki Srednje gozdarske, lesarke in zdravstvene šole Postojna izvedli nego v prejšnjih letih posajenih sadik. »Gre za avtohtone, toploljubne in za Kras zelo primerne vrste, ki so odporne na sušo in vročino. Z njihovim sajenjem ustvarjamo gozd, ki bo dolgoročno stabilnejši in bolje pripravljen na podnebne spremembe,« je ob dogodku povedal vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček.
Pomoč podjetij dobrodošla
Del površine so obnovili s poskusnim postopkom sadnje sadik z mikoriznimi glivami – gre za sadnjo, ki izkorišča prednosti sožitja med glivami in višjimi rastlinami (drevesi) ter posnema naravne procese, kjer ima mikorizno simbiozo kar več kot 80 odstotkov kopenskih rastlinskih vrst. »Posadili smo tisoč sadik, ki bodo v simbiozi med rastlino in glivo po pričakovanjih bolje rasle in predvsem lažje zaživele v naravnem okolju, izpostavljene vročini in suši v poletnih mesecih. Vsako izboljšanje možnosti preživetja sadik pomaga pri ponovni vzpostavitvi naravnega okolja,« je pojasnil vodja Območne enote ZGS Sežana Boštjan Košiček
Sadilni material za letošnjo akcijo je bil zagotovljen iz donacij podjetij in iz javnih sredstev, ZGS pa je strokovno usmerjal celoten potek obnovitvenih del. Sadnjo sadik, obogatenih z mikoriznimi glivami, je finančno podprlo podjetje Novo Nordisk Slovenija, največji donator letošnjih sadik pa je podjetje McDonald’s Slovenija. Tudi sicer so številna podjetja in organizacije v letošnjem novembru finančno (in kadrovsko) pod strokovnim vodstvom ZGS na različnih lokacijah po Sloveniji pomagali pri obnovah gozdov, ne le na Krasu: Zavarovalnica Vita, Radenska, Lek, Bayer, Nogometna zveza Slovenije in Potovanja Ravbar. »Prostovoljci, tudi iz podjetij, so ob strokovnem vodstvu nepogrešljiv del te pozitivne zgodbe o skupni skrbi za slovenske gozdove,« je še dodal mag. Janez Zafran